Nakup 60 kvadratnih metrov velikega rabljenega stanovanja za povprečnega zaposlenega pomeni več kot šest let celotne neto plače. Kako bi ukrepali kandidati za župana?
Stanovanjska problematika postaja eden večjih razvojnih izzivov Murske Sobote. Cene nepremičnin rastejo, mlade družine težko pridejo do lastnega stanovanja, občina pa želi hkrati zadržati domačine in privabiti nove prebivalce.
Rabljena stanovanja v Prekmurju so se od leta 2020 podražila za 78 odstotkov, kar je več kot v Ljubljani, kjer je bila rast 69-odstotna.
Samo lani so se stanovanja v Murski Soboti podražila za osem odstotkov.
Za nakup 60 kvadratnih metrov velikega rabljenega stanovanja bi moral povprečni zaposleni v Murski Soboti nameniti več kot šest let celotne neto plače.
Nova stanovanja so še dražja. Geodetska uprava Republike Slovenije je za prvo polovico leta 2026 ugotovila, da so se na območju Murske Sobote prodajala po približno 3000 evrov na kvadratni meter uporabne površine, brez pripadajočih parkirnih mest.
Kako rešiti stanovanjsko problematiko, je bilo eno osrednjih vprašanj finalnega soočenja kandidatov za župana Mestne občine Murska Sobota, ki so ga pripravili televizija IDEA, Sobotainfo in Pomurec.com.
Na soočenju so sodelovali Damjan Anželj (Socialni demokrati), Andrej Mešič (Slovenska demokratska stranka), Gorazd Kerec (Gibanje Svoboda), Jožek Špilak (Demokrati) in Anton Štihec (Nova Slovenija).
Špilak: V Murski Soboti naj bi bilo okoli 1000 praznih stanovanj
Jožek Špilak je opozoril, da novih stanovanjskih potreb ni mogoče reševati izključno z novogradnjami.
Po njegovih navedbah je bilo ob zadnjem popisu v Murski Soboti približno 1000 stanovanjskih enot, ki so bile prazne oziroma neprimerne za bivanje.
»Zelo pomembno bi bilo v mojem mandatu to, da se prvič popiše, koliko je stanovanj praznih in pa da se aktivira ta stanovanja,« je povedal.
Predlagal je občinski program, s katerim bi lastnike spodbudili k prenovi in oddajanju neuporabljenih stanovanj.
Občina bi tako lahko finančno podprla prenovo, lastniki pa bi stanovanja nato oddali mladim družinam in drugim interesentom.
Kerec: Murska Sobota je zamudila priložnost za državno sofinanciranje
Gorazd Kerec je bil kritičen do dosedanjega vključevanja občine v državne stanovanjske programe. Opozoril je na razpoložljiva državna sredstva za gradnjo javnih stanovanj.
»Murska Sobota ni od tega dobila nič. Dobile so občine, kot so Ljubljana, Maribor in potem še preostale nekaj nek drobiž,« je povedal.
Po njegovem mnenju bi morala občina aktivneje iskati finančne vire za gradnjo dostopnih stanovanj.
Kot dodatno možnost je izpostavil sodelovanje z državnimi družbami, ki lahko sodelujejo pri stanovanjskih projektih.
Opozoril je tudi, da številna nova stanovanja v Murski Soboti gradijo zasebni investitorji in so namenjena prodaji po tržnih cenah.
»Tisti, kateri res rabijo in si mogoče zaradi finančnih, materialnih situacij ne morejo privoščiti nakupa, od tega nimajo nič,« je dejal.
Kerec zato zagovarja večjo vlogo javne stanovanjske gradnje.
Anželj: V štirih letih več kot 130 novih stanovanj
Aktualni župan Damjan Anželj je poudaril, da je bilo v zadnjem mandatu v Murski Soboti zgrajenih veliko novih stanovanj.
»V teh zadnjih štirih letih se je pa zgradilo preko 130 novih stanovanj,« je povedal.
Po njegovem mnenju je treba upoštevati tudi vlogo občine pri zasebnih investicijah. Občina namreč sodeluje pri umeščanju objektov v prostor, sprejemanju prostorskih aktov in zagotavljanju komunalne infrastrukture.
Anželj je napovedal tudi skorajšnji začetek gradnje še enega stanovanjskega bloka.
Ob tem je primerjal stanovanjsko gradnjo v svojem mandatu z obdobjem, ko je občino vodil Anton Štihec.
Po Anželjevih navedbah je bilo med letoma 2004 in 2014 zgrajenih osem stanovanj občinskega stanovanjskega sklada in 57 stanovanj zasebnih investitorjev.
Štihec: Občina je zgradila 15 stanovanj, preostala zasebni investitorji
Anton Štihec je županovo predstavljanje stanovanjske gradnje ocenil kot zavajajoče. Opozoril je, da je treba ločiti med javnimi in zasebnimi investicijami.
»Občina je zgradila 15 stanovanj,« je poudaril.
Gre za javna najemna stanovanja, ki so jih uredili v nekdanji ekonomski šoli. Štihec je ob tem izpostavil tudi možnosti sodelovanja z državnim stanovanjskim skladom.
Po njegovem mnenju bi lahko občinski in državni sklad sodelovala pri nakupu stanovanj ter njihovem oddajanju po dostopnejših najemninah.
»Naša občina, ne vem, če se je s stanovanjskim skladom na državni ravni o tem pogovarjala,« je dejal.
Opozoril je tudi na stavbna zemljišča, za katera so prostorski načrti že sprejeti, vendar še niso ustrezno komunalno opremljena.
Mešič bi drugače obdavčil nepozidana zemljišča
Andrej Mešič je kot eno možnih orodij za spodbujanje razvoja izpostavil nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Vendar ne zagovarja splošnega zviševanja dajatev.
»Direktno samo s tem ne moreš reševati stanovanjskega problema. Treba je izvesti večje ukrepe, ampak predvsem to ne bi dvigoval,« je povedal.
Predlagal je drugačno obravnavo zemljišč, ki dlje časa ostajajo nepozidana in se po njegovem mnenju uporabljajo za špekulativne namene.
Poudaril je tudi pomen spodbud mladim pri gradnji lastnih hiš.
Omenil je pripravo državnih ukrepov, ki bi po njegovih navedbah lahko zmanjšali administrativne ovire in olajšali financiranje gradnje.
Še ena možnost: Komunalno opremljanje novih parcel
Na finalnem soočenju so se kandidati dotaknili tudi pomanjkanja primernih zemljišč.
Špilak je poudaril, da bi lahko občina v sodelovanju z okoliškimi naselji spodbujala komunalno opremljanje parcel.
Štihec pa je opozoril, da bi morala občina zemljiško politiko voditi bolj aktivno.
Po njegovem mnenju bi bilo smiselno, da občina posamezna zemljišča odkupi, jih komunalno opremi in nato ponudi zainteresiranim družinam.
Tudi Kerec zagovarja bolj načrtno sodelovanje z državnimi institucijami pri stanovanjski gradnji.
Bi mlade družine v Mursko Soboto privabil brezplačni vrtec?
Ob stanovanjski problematiki se je odprlo še vprašanje življenjskih stroškov mladih družin. Ena od možnosti bi bila uvedba brezplačnega vrtca.
Toda Anželj meni, da si mestna občina takšnega ukrepa trenutno ne more privoščiti.
»4,5 milijona evrov je letni strošek občine za vrtce, zato nekako ne vidim, da bi občina zmogla to breme nositi sama,« je povedal.
Poudaril je, da občina staršem že pomaga s sofinanciranjem razlike med ekonomsko ceno programa in plačilom staršev ter z drugimi ukrepi.
Vprašanje brezplačnega vrtca tako ostaja povezano s širšo razpravo o občinskih financah in prednostnih nalogah.
Občinski stanovanjski sklad ima 415 stanovanj
Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota ima 415 stanovanj, kar je največ med pomurskimi občinskimi stanovanjskimi skladi.
Kljub temu zanimanje za dostopna najemna stanovanja ostaja veliko.
Stanovanjski sklad Republike Slovenije je oktobra izvedel izbor najemnikov stanovanj po državi. Med 51 ponujenimi stanovanji sta bili dve v Murski Soboti, skupaj pa je sklad prejel kar 960 popolnih prijav.
Ti podatki kažejo velik pritisk na ponudbo javnih najemnih stanovanj na državni ravni, čeprav ne predstavljajo zgolj povpraševanja v Murski Soboti.
