Trenutno polomljenega ali močneje poškodovanega je okrog 15 tisoč kubičnih metrov lesa listavcev in iglavcev. Sanacija bo nevarna.
Žledolom, ki je po Sloveniji po prvih ocenah poškodoval okrog 500 tisoč hektarjev gozdov, kar je okrog 42 odstotkov celotne površine gozda, je prizadel tudi Pomurje. »Gre za naravno katastrofo, ki je na področju gozdov v Sloveniji še nismo imeli,« pove Dejan Židan, minister za kmetijstvo in okolje. Razmere v pomurskih gozdovih sicer niso niti približno podobne tistim na Postojnskem, ostalih delih Notranjske, Savinjske, delom Koroške, Štajerske in Dolenjske, so pa kljub temu skrb zbujajoče.
Polomljenega 10 odstotkov povprečnega letnega poseka
Na murskosoboški enoti Zavoda za gozdove Slovenije ocenjujejo, da je v pomurskih gozdovih trenutno polomljenega ali močneje poškodovanega okrog 15 tisoč kubičnih metrov lesa listavcev in iglavcev, kar znaša okrog 10 odstotkov povprečnega letnega poseka. Tudi minister za kmetijstvo in okolje pravi, da je po prvih ocenah vzhodna Slovenija manj prizadeta kot Gorenjska, Notranjska in Kočevska, natančnejše ocene pa bodo pripravljene, ko bo omogočen dostop v gozdove.
V Pomurju bolj pogosti snegolomi in vetrolomi
Žledolomi v Pomurju niso pogost pojav. Bolj pogosti so snegolomi in lokalni vetrolomi. Po besedah Štefana Kovača, vodje murskosoboške enote Zavoda za gozdove Slovenije, je bil zadnji močnejši snegolom po gozdovih Goričkega leta 1997, ko je bilo poškodovanega okrog 50 tisoč kubičnih metrov lesa, zadnji močnejši vetrolom v območju gozdov ob reki Muri pa leta 2008 in 2009, ko je bilo poškodovanega okrog 40 tisoč kubičnih metrov lesa.
V Sloveniji je bila po besedah ministra doslej največja ujma v zimi 1996/97, ki je zajela 8 odstotkov gozdov: »Padlo je 900 tisoč kubičnih metrov lesne mase, samo žledenje pa je trajalo več kot mesec dni. Posledice žleda v Brkinih pa je leta 1980 pospravljalo 400 profesionalnih gozdnih delavcev pet let, obseg pa je znašal 674 tisoč kubičnih metrov lesne mase.«
Sanacija poškodovanega drevja bo nevarna
»Takoj, ko bo minila neposredna nevarnost zaradi padajočega drevja in vej, bo Zavod za gozdove Slovenije pripravil prvo oceno neposredne škode, ki jo je povzročil žledolom in izdelal načrte sanacije,« še dodaja Židan. Sanacija poškodovanega gozda zajemala sanitarno sečnjo, gradnjo in rekonstrukcijo gozdnih prometnic, obnovo poškodovanega gozda po naravni poti, s sadnjo ali s setvijo, nego obnovljenega gozda in nego poškodovanega gozda, če ga ne bo treba v celoti obnoviti.
»Že zdaj opozarjamo, da je sanacija poškodovanega drevja še posebej nevarna in da se ga naj lotevajo le tisti, ki so primerno usposobljeni in opremljeni, sicer naj poiščejo pooblaščene izvajalce gozdarskih del,« še zaključuje Kovač.
