Praznik žetve na Kobilju.
K ohranjanju kmečkih opravil sodi tudi žetev pšenice. Nekoč pred leti so zlato klasje kosili ob žetvi vse ročno, potem so snope pšenice in rži odpeljali domov na gumno, kjer je nekaj časa počivalo nato so snopje mlatili z mlatilnico. Tudi letos je Društvo upokojencev Kobilje pripravilo etnološko kulturno prireditev praznik žetve na Kobilju, predvsem z namenom, da se ohrani in obudi ta lep kmečki običaj, oziroma opravilo.
Tako so žanjci in žanjice na stari način želi zlato pšenično klasje in sicer na njivi Mirka Berdena iz Kobilja. Rdeča nit praznika žetve na Kobilju je slonela na ohranjanju tradicije, običajev in samega opravila, da bi predvsem mladi rod spoznal in videl, kako so nekoč naši predniki pridelovali pšenico, jo ročno želi, s cepmi mlatili nato z mlatilnico, da so potem lahko skozi leto z pšenico, oziroma pšenično moko preživljali številčno družino, kajti takrat so domače kašče bile polne pšenice, katero so potem vozili mlet v bližnji mlin, Gospodinja pa je doma v krušni peči pekla domači dišeči kruh in druge mlevske izdelke.
Še preden se je začela ročna žetev zlatega pšeničnega klasja so se v središču vasi Kobilje zbrali žanjci in se na njivo, kjer je potekala žetev odpravili v povorki. V pisani povorki, saj so bili nekateri oblečeni v oblačila, kot so jih nekoč nosili naši predniki. S seboj na njivo nesli kmečko orodje kot so kose, srpi, grablje za spravilo za žetev zlatega klasja.
Pred začetkom ročne žetve sta zbrane na nagovorila predsednica Društva upokojencev Kobilje Marjeta Vuginec in župan občine Kobilje Robert Ščap. V kratkem kulturnem programu so zaplesali mladi folkloristi iz Kobilja.
J. Ž.
