Brezdomstvo je težava s katero se ukvarjajo praktično na vseh koncih sveta. Seveda tudi Murska Sobota ni izjema, vodja zavetišča za brezdomne osebe pa opozarja, da je velika težava tudi prikrito brezdomstvo.
V zadnjih dneh smo opazili, da pri zavetišču za brezdomne osebe v Murski Soboti potekajo gradbena dela.
"Res je, bila je predvsem potreba po obnovi zavetišča. Ta hiša je v lasti stanovanjskega sklada in že več let smo se pogovarjali o obnovi zaradi dotrajanih oken, centralne in tako naprej. Istočasno smo se odločili za dozidavo prostorov, saj dozdajšnji niso omogočali primernih pogojev za bivanje po nekih normativih in standardih. Doslej smo imeli štiri in šestposteljne sobe, zdaj bodo dvoposteljne," nam uvodoma razloži vodja zavetišča Polonca Felicijan.
Po dozidavi večja kapaciteta
Z dozidavo se bo povečala tudi kapaciteta zavetišča za brezdomne osebe, kjer trenutno biva petnajst ljudi. Odslej jih bodo lahko sprejeli še nekaj več, saj bo prostora za 22 oseb. Na vprašanje, kolikšen je najdaljši "stalež" nekoga, ki trenutno živi pri njih, nam odgovori, da med štirimi in petimi leti. Toliko časa ponavadi ostanejo starejše osebe, ali osebe, ki imajo hujše zdravstvene težave.
"Zavetišče za brezdomne osebe je namenjeno vsem, ki ostanejo brez strehe nad glavo in so polnoletni. Nudimo jim psiho-socialno oskrbo, bivanje in osnovno prehrano ter obleko. Z vsakim posameznikom naredimo individualni načrt in glede na njihove zmožnosti vidimo, ali so še sposobni za delo in če se bodo z dohodkom lahko postavili na svoje noge. Vesela sem, da je veliko takih primerov in takšne osebe so pri nas ponavadi zgolj kakega pol leta ali leto dni.
Vedno več pa je takšnih, ki imajo hujše zdravstvene težave in ti niso več sposobni, da bi sami bivali, zato pri nas ostanejo daljše časovno obdobje".
Težava je prikrito brezdomstvo
Nedavno tega je društvo Mozaik obnovilo tudi prostore stanovanjske skupine v Lemerju, kjer so stanovalcem zagotovili boljše bivalne prostore in pogoje za bivanje. Na vprašanje o tem, če se število brezdomnih oseb povečuje pravi:
"Lahko bi dejala, da gre za neko konstanto. V enem obdobju jih je več, v drugem spet manj, tako da je na koncu nekje podobno. Opažamo pa, da v prehodu iz pomladi v poletje največ ljudi potrebuje našo pomoč".
Na koncu pa je opozorila še na eno težavo, ki se ji morda posveča premalo pozornosti. To je prikrito brezdomstvo.
"Veliko je prikritega brezdomstva, sploh na Goričkem. Tam so ljudje, predvsem starejši, nameščeni v hiše, ki so brez vode in elektrike ter nimajo primernih bivalnih pogojev. Rada bi opozorila, da so tudi to brezdomne osebe, čeprav jih drugi ne gledajo na tak način, ker bivajo v hišah. Toda, v kolikor ni nekega standarda bivanja, potem to ni isto. Tudi ti ljudje potrebujejo našo pomoč," zaključi Felicijanova.
