V tem času si marsikdo z veseljem zakuri in pogreje. Da pa je to lahko tudi precej nevarno početje, kažejo številni dimniški požari, ki so se zgodili v teh dneh. O tem, zakaj prihaja do požarov, smo se pogovarjali z Darkom Sušnikom iz soboškega ABD dimnikarstva.
Pogosto prihaja do kurjenja v nepravilni izvedbi
Pri kurjenju s trdimi gorivi v nepravilnih izvedbah kurilnih naprav, njihovi neprimerni uporabi (prevelika ali premajhna moč, neustrezno dodajanje goriva v kurišče, neustrezni dovod zraka) in neprimerno pripravljenih drv – niso zadosti suha, nastaja nepopolno izgorevanje, s tem pa tudi saje in smole, ki se nabirajo kot smolnate obloge na stenah kurilne naprave in v dimniku.
Le nekaj milimetrov sajnih oblog v dimniku pa lahko povzroči dimniški požar, pojasnjuje Sušnik
Drva z vlažnostjo do 20 odstotkov
Razloge za saje in smole v dimniku je torej treba iskati v kakovosti kurilne naprave, nepravilnem kurjenju ali neustrezni rabi drv. Drva morajo biti pravilno pripravljena, te so pogoj za nizke emisije in visok izkoristek.
Uporabljajo se lahko le drva z vlažnostjo do 20 odstotkov, zato jih je potrebno sušiti, dodaja Sušnik.
Drva iz mehkega lesa se lahko posušijo v roku enega leta, vendar se priporoča vsaj sušenje do 1,5 leta. Bukova drva naj bi se sušile približno dve leti, hrastova pa tri.
Večkrat na kurilno sezono odstraniti
Zaradi zagotavljanja požarne varnosti, preprečevanja zastrupitev z dimnimi plini, varstva okolja in racionalne rabe goriv ter zaradi zagotavljanja možnosti obratovanja kurilnih naprav je treba te saje in smole večkrat na kurilno sezono tudi odstraniti.
