Na občini Grad so se s čustvenim zapisom poslovili od častnega poveljnika Gasilske zveze Grad.
Iz Gasilske zveze Grad so nedavno sporočili, da jih je po hudi bolezni zapustil njihov ustanovni član, dolgoletni član upravnega odbora, nekdanji poveljnik in častni poveljnik Milan Špilak.
Novica o njegovi smrti je močno odjeknila med gasilci in širšo lokalno skupnostjo, kjer je Špilak pustil neizbrisen pečat.
Od Špilaka so se s čustvenim zapisom poslovili tudi na občini Grad. Med drugim so zapisali, da je Špilak v gasilstvu opravljal skoraj vse najodgovornejše vloge, za svoje izjemno delo pa je prejel tudi naziv častnega poveljnika Gasilske zveze Grad.
Zapis občine Grad v nadaljevanju objavljamo v celoti:
»Z globoko žalostjo, a hkrati z neizmerno hvaležnostjo v srcu se poslavljamo od našega Milana Špilaka – človeka, ki je svoje življenje popolnoma vtkal v gasilstvo Prostovoljnega gasilskega društva Grad in Gasilske zveze Grad, ter ga posvetil ljudem in skupnosti.
Milan je v gasilstvu opravljal skoraj vse najodgovornejše vloge - bil je predsednik in poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Grad, dolgoletni nosilec vodstvenih in organizacijskih funkcij v Gasilski zvezi Grad, član predsedstev in upravnih odborov ter nepogrešljiv člen pri razvoju celotnega gasilskega sistema v občini. Bil je tisti, ki je vztrajno skrbel, da je gasilstvo v našem prostoru raslo.
Za svoje izjemno, dolgoletno delo, nesebične žrtve in neprecenljiv prispevek k razvoju gasilstva je prejel naziv častnega poveljnika Gasilske zveze Grad - priznanje, ki odraža vse, kar je dal: znanje, čas, energijo in srce.
Enako globoko spoštovanje pa potrjuje tudi plaketa Občine Grad kot občinskega nagrajenca leta 2022, ki je bila podeljena za njegov vsestranski prispevek skupnosti in dolgoletno prostovoljno delo.
S svojo predanostjo, delavnostjo in izjemno srčnostjo je pustil globok in neizbrisen pečat. Za gasilstvo je daroval ogromno svojega časa, številne neprespane noči in tudi osebne žrtve, ki jih je nosil tiho, brez pritoževanja. Nikoli ni iskal zase - vedno je znal stopiti v ospredje takrat, ko je bilo treba pomagati. V tem je bila njegova resnična veličina. Bil je človek dejanj, mentor številnim generacijam.
Poseben žar v očeh je imel, ko smo skupaj pripravljali praznovanje 100-letnice Prostovoljnega gasilskega društva Grad. Takrat je s ponosom gledal na delo prednikov, na bogato tradicijo gasilstva in na vse, kar je bilo ustvarjeno z znojem, pogumom in srčnostjo mnogih generacij. Ob tem je izkazoval tudi globoko hvaležnost vsem, ki so gasilstvu tlakovali pot pred nami.
Posebej blizu mu je bil tudi sveti Florijan, zavetnik gasilcev, ki ga je spoštoval in častil z globoko vero in predanostjo. Prav on je bil zanj simbol varstva, poguma in upanja - in v njem je vedno iskal tisti mir in varen pristan, ki ga danes verjamemo, da ga je dosegel. Bil je tudi pobudnik, da se pri Gradu začne praznovati praznik sv. Florijana, s čimer je pustil še en lep, trajen pečat v našem prostoru.
Čeprav ni imel svojih otrok, je bil oče mnogim - s svojo skrbjo, odprtostjo in vedno iztegnjeno roko pomoči. Bil je dobrotnik v najžlahtnejšem pomenu besede, človek, ki je znal začutiti stisko in nanjo odgovoriti brez oklevanja.
V teh dneh se poslavljamo od človeka, ki je presegal funkcije in nazive. Od človeka, ki je živel za druge in znal dati – vse.
Hvala ti, Milan. Za vsako pomoč. Za vsako besedo. Za vsako tiho žrtev. Za vse, kar si bil.
Naj tvoj duh počiva v miru, tvoja pot pa naj se nadaljuje v večni svetlobi, kjer ni več bremen, le mir.
Počivaj v miru.
V naših srcih in v naši skupnosti boš ostal za vedno zapisan.
Ko bo gasilski dom še naprej živel svoje poslanstvo in bodo v njem odmevali koraki novih generacij gasilcev, bo v njem vedno nekaj tvojega - tvojega dela, tvojega poguma in tvoje tihe dobrote.
Naj ti bo lahka domača gruda. Na pomoč - v večnost in miren počitek.«
