Ni vsaka visoka trava znak zanemarjenos. Mestna občina Murska Sobota namenja več kot 650 tisoč evrov za zelene površine.
Javne zelene površine so pomemben del bivalnega okolja v Mestni občini Murska Sobota. Mednje sodijo zelenice, parki, igrišča, sprehajalne in rekreacijske površine, gredice, drevoredi ter druge zelene površine v mestu in naseljih.
Njihova urejenost vpliva na videz kraja in kakovost bivanja, hkrati pa imajo pomembno okoljsko vlogo. Zelene površine pomagajo pri hlajenju ozračja, zadrževanju vode in preprečevanju erozije ter zagotavljajo življenjski prostor živalskim vrstam.
Na murskosoboški občini so pojasnili, kako potekata vzdrževanje in košnja zelenih površin v naseljih in njihovi okolici ter zakaj trava na nekaterih območjih ni vedno pokošena tako pogosto kot drugod.
Za večino zelenih površin skrbi Komunala Murska Sobota
Glavnino vzdrževanja in košnje zelenih površin na območju občine opravlja javno podjetje Komunala Murska Sobota. Program vzdrževalnih del pripravlja skupaj z mestno upravo, pri čemer se upoštevajo vsakoletne potrebe in razpoložljiva finančna sredstva.
K urejenosti naselij prispevajo tudi krajevne skupnosti. Te praviloma skrbijo za obrez dreves, košnjo športnih igrišč ter urejenost gredic in cvetličnih korit, in sicer v okviru svojih finančnih zmožnosti. Preostala dela izvaja občinsko javno podjetje.
Naloge Komunale obsegajo košnjo različnih vrst zelenic in otroških igrišč, razen tistih v pristojnosti krajevnih skupnosti, pa tudi košnjo občinskih odvodnih jarkov, obcestnih bankin in jarkov ob občinskih cestah ter zelenih pasov ob cestah in kolesarskih stezah. Med dela sodijo še čiščenje in praznjenje košev ob zelenicah, obrez drevja zunaj naselij ter urejanje drevoredov in krožišč.
Vseh zelenic ne kosimo enako pogosto
Med najobsežnejša in tudi najbolj opazna vzdrževalna dela spada košnja zelenic in obcestnih jarkov. Izvaja se v intervalih, določenih z okvirnim programom košnje, pogostost pa je odvisna predvsem od namena in funkcije posamezne površine.
Rastna sezona praviloma traja od aprila do oktobra, intenzivnost rasti pa se skozi leto spreminja. Posebej zahtevne so prve spomladanske košnje, ki so praviloma najobsežnejše in trajajo najdlje. Včasih se lahko prva in druga košnja zaradi okoliščin tudi časovno prekrivata.
Glede na pogostost košnje so zelene površine v grobem razdeljene v tri skupine:
- Glavne zelenice se v sezoni pokosijo povprečno sedem- do osemkrat oziroma približno enkrat mesečno. Sem sodijo središča vasi, otroška igrišča in najbolj obremenjene vpadnice v naselja. Gre za površine, ki so pogosto v uporabi, zato se tudi kosijo najpogosteje.
- Zeleni pasovi, zelenice na obrobjih in manj obremenjena območja se kosijo od tri- do petkrat v sezoni oziroma približno na osem do deset tednov. Mednje sodijo manj izpostavljene obcestne zelenice in obrobja naselij.
- Površine, namenjene ohranjanju narave, se kosijo enkrat ali dvakrat v sezoni. Sem sodijo nekateri jarki ob vodotokih in priobalne površine v pristojnosti občine ter manj obremenjene površine, kjer je cilj ohranjanje biotske raznovrstnosti in življenjskega prostora opraševalcev. Za večino jarkov ob vodotokih je sicer pristojna država oziroma Direkcija Republike Slovenije za vode, občina pa zanje skrbi le v manjšem obsegu.
Tudi način košnje ni na vseh površinah enak. Košnja s pobiranjem trave predstavlja višji standard urejenosti in se večinoma uporablja v središčih naselij. Na drugih površinah se uporablja košnja brez pobiranja oziroma strojno mulčenje.
Velik del zelenic v naseljih se še vedno kosi s pobiranjem trave, saj se tako zagotavlja višja raven urejenosti javnih površin.
Zakaj včasih košnja pride na vrsto nekoliko pozneje?
Urnika košenj ni mogoče vedno izvajati povsem enako. Delo je odvisno od vremenskih razmer in drugih nepredvidenih okoliščin. Deževje lahko košnjo onemogoči, ob neurjih in drugih vremenskih ujmah pa morajo biti operativne ekipe najprej usmerjene v zagotavljanje varnosti in odpravljanje posledic.
Na urnik vplivajo tudi prireditve in praznovanja po naseljih.
Pred pomembnimi dogodki si občina prizadeva prednostno urediti zelenice na območju prireditve, zato se lahko ekipe za krajši čas premaknejo z enega območja na drugo. To ne pomeni, da določena območja ne bodo pokošena, temveč da vseh naselij ni mogoče urediti istočasno oziroma v zelo kratkem obdobju.
Pri ugotavljanju potreb imajo pomembno vlogo tudi predstavniki krajevnih skupnosti, ki občino sproti obveščajo o razmerah na posameznih območjih.
Ob občinskih cestah je veliko površin za košnjo
Poleg zelenic v naseljih je treba vzdrževati tudi obcestne površine. Mestna občina ima 154 kilometrov občinskih cest. Približno tretjina jih je v mestu, preostale pa potekajo zunaj mesta in po naseljih.
Ob teh cestah se praviloma kosijo bankine in jarki na obeh straneh. Na območjih s pločniki se odstranjuje tudi zarast ob cestnih robnikih. Obseg površin je zato velik, urnik košenj pa je treba nenehno prilagajati dejanskim razmeram na terenu.
Višja trava ni vedno znak zanemarjenosti
Na nekaterih površinah je nekoliko višja trava namerna. Občina pri vzdrževanju zelenih površin sledi sodobnim evropskim smernicam trajnosti in ohranjanja biotske raznovrstnosti.
Eden od pristopov je mozaična košnja, pri kateri del površine namenoma ostane nepokošen. Takšna območja zagotavljajo življenjski prostor metuljem, čebelam in drugim koristnim žuželkam.
Predvsem ob prvih košnjah so bile nekatere površine v preteklosti namenoma dalj časa nepokošene, da so lahko cvetlice odcvetele in opraševalcem zagotovile pašo. Takšne aktivnosti so spremljali tudi s sloganom »Pokosili bomo, ko se bodo čebele najedle«.
S tovrstnimi ukrepi namerava občina nadaljevati tako v mestu kot v naseljih. Cilj namreč ni samo lepo pokošena trata, temveč tudi ohranjanje biotske raznovrstnosti. Takšen način vzdrževanja obenem omogoča gospodarnejšo porabo sredstev, saj se lahko prihranjeni denar nameni površinam, kjer je vzdrževanje bolj potrebno.
Za zelene površine več kot 650.000 evrov na leto
Vzdrževanje javnih zelenih površin predstavlja tudi pomemben finančni zalogaj. Leta 2025 so po navedbah občine stroški vzdrževanja zelenih površin v mestu in naseljih znašali 534.896 evrov.
Dodatnih 119.704 evrov so predstavljali stroški košnje obcestnih jarkov in bankin, vzdrževanja otroških igrišč ter košnje vodotokov v pristojnosti občine. Skupaj tako občina za urejenost zelenih površin letno nameni več kot 650.000 evrov.
