Robert Golob je v Murski Soboti spregovoril o prihodnosti Pomurja, velikih investicijah in zaposlovanju mladih, dotaknil pa se je tudi cen energentov, davčne politike, referendumov in zunanje politike.
Predsednik Gibanja Svoboda in nekdanji predsednik vlade Robert Golob je danes obiskal Mursko Soboto, kjer se je v dvorani Duše Škof v soboškem gradu udeležil pogovornega večera.
V približno uro dolgem pogovoru se je dotaknil prihodnosti Pomurja, zaposlovanja mladih, velikih investicij v regiji, protipoplavne zaščite ob Muri, cen energentov in davčne politike, precej časa pa je namenil tudi kritikam aktualne vlade Janeza Janše, referendumom ter zunanji politiki.
Golob Pomurje ni več samo kmetijska pokrajina
Pogovor se je začel prav pri Prekmurju in vprašanju, kako je regija videna iz Ljubljane.
Golob je poudaril, da imajo obmejne pokrajine veliko skupnega, ob tem pa ocenil, da se na območja zunaj osrednje Slovenije pogosto gleda preveč poenostavljeno.
Posebej je izpostavil spremembe, ki jih v zadnjih letih opaža v Pomurju.
»Vi niste samo kmetijska pokrajina, ampak ste postali ena najbolj razvitih farmacevtskih pokrajin v državi,« je povedal in dodal, da to dokazuje tudi prisotnost mladih z znanjem in razvoj visokotehnoloških podjetij.
Po njegovih besedah bi lahko prav razvoj takšnih dejavnosti pripomogel k temu, da bi mladi v Pomurju ostajali, regija pa bi postala zanimiva tudi za ljudi iz drugih delov Slovenije.
Izpostavil je tudi nižje cene zemljišč in stanovanj v primerjavi z nekaterimi drugimi deli države, kar bi po njegovem lahko predstavljalo dodatno prednost pri privabljanju kadrov.
Velika Lekova naložba kot priložnost za regijo
Pomemben del pogovora je bil namenjen farmacevtski industriji in Lendavi, kjer bo v torek slavnostno odprt novi visokotehnološki center za proizvodnjo učinkovin za podobna biološka zdravila.
Golob je Lekovo investicijo izpostavil kot primer razvoja, ki lahko spremeni gospodarsko sliko regije.
Naložba je vredna več kot 400 milijonov evrov, ustvarila pa je več kot 300 novih delovnih mest s specializiranimi znanji. Že ob podpisu memoranduma leta 2023 je bila predstavljena kot ena največjih neposrednih tujih naložb v zgodovini Slovenije in največja posamezna naložba v zgodovini Leka.
Golob je ob tem poudaril, da ni dovolj zgolj zadrževati domačinov.
»Ko regija postanete magnet za druge mlade, potem tudi vaši raje ostanejo doma,« je dejal.
Po njegovem mnenju bi bila napaka, če bi Pomurje razumeli zgolj kot območje, kamor se morajo vračati domačini. Regija mora biti, kot je povedal, privlačna tudi za ljudi od drugod.
Spomnil tudi na nasipe ob Muri
Pogovor se je dotaknil tudi protipoplavnih ukrepov na Muri.
Golob je dejal, da je ponosen na obnovo in dograditev nasipov ter ocenil, da gre za ukrepe, ki bi morali pomembno zmanjšati nevarnost večjih poplav v prihodnje.
Na območju Mure se je letos zaključeval eden največjih sklopov protipoplavnih ukrepov v Sloveniji. V okviru projektov, financiranih iz Načrta za okrevanje in odpornost, je bilo predvidenih več kot 26 kilometrov visokovodnih nasipov v skupni vrednosti 47,5 milijona evrov z davkom na dodano vrednost.
O cenah energentov ostro do sedanje politike
Med osrednjimi nacionalnimi temami večera so bile cene goriv in vprašanje, kaj gospodinjstva čaka v prihajajoči kurilni sezoni.
Golob je ocenil, da zunanje okoliščine vplivajo na rast cen energentov, vendar mora po njegovem del bremena prevzeti tudi država oziroma dobavitelji.
Spomnil je na ukrepe svoje vlade v času energetske krize po ruskem napadu na Ukrajino, ko so bile regulirane nekatere cene in marže.
»Če je že kriza, za katero nismo krivi, zakaj moramo mi prispevati, trgovci pa ne?« se je vprašal.
Napovedal je, da bo Gibanje Svoboda vztrajalo pri predlogih za omejitev marž ter ukrepih, s katerimi bi del bremena visokih cen prevzeli tudi dobavitelji energentov.
Tudi o davčnih razbremenitvah srednjega razreda
Dotaknil se je tudi predloga Gibanja Svoboda za davčno razbremenitev srednjega razreda.
Po njegovih besedah bi morali del višjih proračunskih prihodkov prebivalcem vrniti predvsem prek sprememb pri dohodnini.
Pojasnil je, da sami nasprotujejo temu, da bi se razbremenjevanje izvajalo prek tako imenovane socialne kapice, saj prispevki financirajo pokojninsko in zdravstveno blagajno.
Po njegovih besedah njihov predlog vključuje višjo splošno davčno olajšavo ter dodatne ukrepe za del prebivalstva s prihodki od približno povprečne do štirikratnika povprečne plače.
Velik del večera namenil referendumom in Janševi vladi
V nadaljevanju je pogovor dobil izrazitejši politični ton. Golob je ostro kritiziral sedanjo koalicijo ter več zakonodajnih rešitev, proti katerim Gibanje Svoboda zbira oziroma je zbiralo podpise za referendum.
Pri tem je večkrat pozval svoje podpornike k udeležbi na referendumih in glasovanju proti zakonskim rešitvam aktualne koalicije.
Posebej kritičen je bil do sprememb ureditve parlamentarnih preiskovalnih komisij, za katere je uporabljal izraz »politična policija«.
Gre za Golobovo politično oceno predlagane ureditve, ki jo je v pogovoru utemeljeval predvsem z vprašanjem pravnega varstva oseb, ki bi se znašle v parlamentarnih preiskavah.
Zunanja politika pomembna tudi za Pomurje
Precej časa je namenil tudi zunanji politiki. Poudaril je, da so majhne države po njegovem še posebej odvisne od spoštovanja mednarodnega prava in ozemeljske celovitosti.
Pri tem je omenil tudi Prekmurje in zgodovinske teritorialne zahteve v širši regiji ter ocenil, da Slovenija zaradi lastne zgodovine ne bi smela odstopati od načela nedotakljivosti meja.
Ostro je kritiziral tudi odnos sedanje slovenske vlade do izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Gre za politična stališča in ocene predsednika Gibanja Svoboda. Aktualni predsednik vlade Janez Janša se je sicer 24. septembra ob robu Generalne skupščine Združenih narodov srečal z Netanjahujem.
Golob je vztrajal, da mora biti slovenska zunanja politika aktivna prav zato, ker je Slovenija majhna država.
»Če kdo mora zagovarjati striktno mednarodno pravo in ozemeljsko celovitost, moramo biti mi,« je poudaril.
Za konec Prekmurje primerjal z gibanico
Ob koncu se je pogovor ponovno vrnil k Pomurju. Golob je Slovenijo opisoval kot skupnost različnih ljudi in pokrajin, ki lahko le povezani tvorijo močno celoto. Na Krasu je nekaj dni prej uporabljal prispodobo kamnov v suhem zidu, v Murski Soboti pa je našel drugačno primerjavo.
»Gibanica je en tak sinonim, ko povežeš stvari, ki mogoče na prvi pogled niti ne pašejo skupaj, in jih povežeš v celoto, ki da odličen okus,« je povedal.
Po njegovih besedah bi morala biti takšna tudi Slovenija - povezovati različne pokrajine in ljudi ter pri tem ohranjati njihove posebnosti.
