Te dni se v Pomurju pričenja glavna žetev pšenice. A iz leta v leto vse manj slovenske pšenice pristane tudi v slovenskem kruhu.
Mlinarji in peki namreč niso pripravljeni zanjo plačati toliko kot zahtevajo kmetje. Vse več pšenice se zato prodaja na tuje trge. Pekovska podjetja naj bi zdaj celo predlagala, da se bo za slovensko izbrano kakovost štel tudi kruh, ki mu bodo primešali moko iz hrvaške ali madžarske pšenice.
"Pričakujemo eno povprečno letino, čeprav na prvi pogled pšenice zgledajo dokaj dobro, vendar vsled vremenskim pogojem verjetno ne bodo dale tisto kar smo pričakovali," pravi Franc Vitez, ki ima pešnico na dobrih 23 hektarjih.
Nekaj manj kot so pričakovali
Pridelali bodo približno 150 ton, kar je vsaj 10 manj kot so pričakovali. Kmetje so zaradi slabih vremenskih razmer na pogajanjih zahtevali višje cene, a jih slovenski mlinarji ne želijo plačati.
"Vsakdo, ki nekaj dela, mora tudi spodobno preživeti. V kolikor tega ne bo, potem zastonj slovenska zavest. Ta trenutek, če na tujih trgih dosegamo boljšo ceno, bomo prodali pšenico na tuje trge," pravi predsednik komisije za prodajo prešnice Franc Küčan.
Ponujajo dobrih 170 evrov
Zahtevali so 180 evrov za tono najboljše pšenice, v murskosoboškem Mlinopeku ponujajo dobrih 170 evrov. Odkupili pa nameravajo 15 tisoč ton pšenice. Za vse slovenske mlinarje je pšenice že zdaj premalo.
"Imamo premalo zasejanih površin. Slovenija potrebuje nekje od 130.000 do 150.000 ton, mi pa je maksimalno zberemo okrog 70.000 ton," pravi Karel Pojbič, direktor Mlinopeka.
Vsaj še enkrat toliko se je proda v tujino. Slovenska pekovska podjetja zato iščejo nove načine, kako doseči izbrano kakovost slovenskega kruha.
"Slovenski mlinarji še vedno računajo, da bi kar nekaj, se pravi dvajset ali trideset odstotkov pšenice malo pomešali z madžarsko ali pa hrvaško. Na koncu pa naj bi bil to potem zaščitni znak izbrane kakovosti."
Prodali bodo najboljšemu ponudniku
Večina kmetov se bo ne glede na pogajanja o ceni enostavno ravnala po zdravi kmečki pameti in pešnico enostavno prodala najboljšemu ponudniku.
"Pač nekako se poskušamo znajti na tržišču, oziroma prodamo pšenico kupcu, ki pač ponudi najboljšo ceno," še pravi Vitez.
In večinoma najboljše cene ponudijo preprodajalci, ki pšenico izvozijo na tuje.