VIDEO: Kako je Planet postal Blue Planet, o dveh komadih v kombiju, Češki in publiki iz Japonske

| v Lokalno

V oddaji Med nama sta Bojan Koltaj in Jože Glažar razgrnila skoraj tri desetletja dolgo zgodbo skupine Blue Planet. Spomnila sta se začetkov v majhni sobi, prvih negotovih nastopov, prelomnih anekdot s tujine in srečanj z glasbenimi zvezdami.

V oddaji Med nama na televiziji IDEA sta gostovala Jože Glažar in Bojan Koltaj, člana ene najbolj prepoznavnih glasbenih skupin v Pomurju Blue Planet.

Glažar in Koltaj sta spregovorila o zgodbi skupine Blue Planet, spomnila sta se začetkov iz leta 1997, prvih nastopov in anekdot s terena.

Ob tem sta poudarila, da ju pri vsem skupaj najbolj žene odziv publike.

Od sobice do prve valete

Blue Planet je nastal iz ideje, ki je dozorela leta 1997. Bojan Koltaj je povedal, da sta z današnjim pevcem Robertom Šebjaničem najprej razmišljala o bendu in začela vaditi doma. Prvi nastop je prišel leta 1999, in sicer na valeti Osnovne šole Gornji Petrovci.

Koltaj je ob spominu na tisti večer dodal: »Odzivi so bili odlični, nastop pa porazen.« Pojasnil je, da so med komadi iskali besedila po papirjih, saj takrat ni bilo tablic in digitalnih pripomočkov.

Kako je Planet postal Blue Planet

Skupina je najprej nastopala pod imenom Planet oziroma Planeti. Koltaj je opisal, da so kasneje želeli imenu dodati nekaj prepoznavnejšega, nato je padla odločitev za Blue Planet. Stare plakate z napisom Planet so zavrgli in ime obdržali do danes.

Ob prelomih v zasedbi sta se spomnila tudi priključitve novega kitarista. Jože Glažar je povedal, da je do stika prišlo po naključju, ko je šel po strune v trgovino, kjer so izvedeli, da skupina išče kitarista.

12 ur od doma in več kot 100 nastopov na leto

Njihovi rekordi presegajo 100 nastopov letno. »Za naše razmere je bilo to brutalno,« je povedal Koltaj. 

Če se nastop začne ob 21. uri in konča ob 3. zjutraj, so oni na poti že ob 17. uri. »Skupaj si hitro 12 ur od doma. Ko se ugasnejo luči, mi še vedno delamo,« je poudaril.

Fizična utrujenost je realnost, a publika je po njunih besedah najmočnejši motivator. »V prvi vrsti nas žene povratna informacija publike. Če tega ne bi bilo, ne bi vztrajali,« je dodal Koltaj.

dsc09902.jpg
dsc09904.jpg
dsc09908.jpg
dsc09910.jpg
dsc09912.jpg

Češka, dva komada v kombiju in publika iz Japonske

Ena najbolj živih anekdot prihaja iz Češke, kjer so igrali na poroki z mednarodno zasedbo gostov. »Publika je bila z Japonske, iz Bosne, Srbije, Slovenije in Češke. Najprej smo se samo gledali.«

Med vožnjo so se na hitro naučili dve češki pesmi. »V kombiju smo se naučili dva češka komada in jih potem odigrali, kot da bi bili domačini,« sta povedala. Rezultat? »Na koncu je bilo vse v zraku. Imeli smo jih do konca

Severina - profesionalnost brez zvezdniškega ega

Posebno mesto ima nastop pred Severino. Po koncertu so prosili za fotografijo. »Menedžer je pokazal, da lahko. Počakala nas je za zaveso,« je povedal Bojan Koltaj. 

O njej je dodal: »Ima prezenco, a je izredno prijazna in spoštljiva.«

Publika, mravljinci in merilo dobrega 'špila'

Koltaj je povedal, da je njegov znak za dober nastop jasen. »Moraš vsaj enkrat dobiti mravljince,« je povedal. 

Dodal je, da je včasih dovolj, da publika sedi in posluša. »Če oni sedijo, pa poslušajo, pa uživajo, mi je čisto isto, kot če plešejo,« je povedal.

Glažar je ob tem poudaril, da so napake del živih nastopov. »Mi smo zabavljači, mi smo tisti, ki moramo ljudi 'držati gor'.« 

Mladim glasbenikom svetujeta, naj stopijo na oder

Čeprav ustvarjajo avtorsko glasbo, jo po lastnih besedah premalokrat vključijo v repertoar. »To je naša krivda. Moramo jih igrati več,« sta priznala. Razmišljajo o manjšem samostojnem koncertu, kjer bi predstavili izključno lastne skladbe.

Mladim glasbenikom svetujeta, naj stopijo na oder. »Oder te naredi takšnega, kot si,« je povedal Koltaj. Glažar pa je dodal, naj vztrajajo in ostanejo prizemljeni.

Publiki pa sporočata preprosto misel: »Najprej moraš dati impulz, potem ga dobiš nazaj.«

O oddaji Med nama …

Oddaja Med nama je na programu televizije IDEA vsako sredo, ob 18.30 in 20.15, s ponovitvami ob nedeljah, ob 18.00 in 20.00. Oddaje so dostopne tudi na YouTubu in Spotifyu.

Sogovornike poleg Miše Zečević v oddaji gostijo še Samanta Gomboc, Benjamin Langner in Uroš Maučec.

Preberite še

Komentarji

tižeznaš

Tij že znaš :)

vilmoš

daj daj, Stop leko tisto rogatanje pa stepanje doma v garaži cijze.

KZO

Ljubljana, 25. februar 2026 – Koordinacija zdravniških organizacij odločno zavrača in demantira izjavo ministra Luke Mesca, podano na RTV soočenju, da naj bi ortopedi z novim letom začeli odpovedovati operacije zaradi volitev.

Takšna izjava je neresnična, zavajajoča in nedopustna, saj neupravičeno diskreditira zdravnike ter v javnosti ustvarja napačen vtis o razlogih za omejevanje dostopa pacientov do nujno potrebnih zdravstvenih storitev.

Dejstvo je, da odpovedi oziroma omejevanje ortopedskih posegov niso posledica kakršnegakoli samovoljnega ravnanja zdravnikov, temveč neposredna posledica 236. člena Uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2025, ki jo je sprejela vlada, katere član je tudi minister Luka Mesec.

Ta uredba v 6. in 7. odstavku 236. člena izrecno določa omejitev plačila za vrsto ortopedskih posegov pri koncesionarjih, med drugim za artroskopske operacije rame, operacije hrbtenice, operacije hallux valgus, endoproteze kolka, kolena in rame, druge artroskopske posege in endoproteze gležnja.

Navedeno v praksi pomeni, da izvajalci po 1. 1. 2026 posegov po doseženih omejitvah preprosto ne morejo več izvajati, ker zanje ne prejmejo plačila iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Gre torej za sistemsko omejitev, ki jo je uvedla vlada sama, in ne za kakršnokoli protestno ravnanje zdravnikov.

Izjava ministra Mesca zato kaže bodisi na nerazumevanje bodisi na nepoznavanje uredb lastne vlade, kar je z vidika odgovornega vodenja zdravstvenega sistema skrajno zaskrbljujoče.

Poslovodstva ambulant in klinik (in ne sami ortopedi) ne odpovedujejo operacij zaradi politike ali volitev, pač pa zaradi odločitve vlade, da jih ne bo več plačevala po realizaciji. Posledice tega bodo nosili predvsem pacienti v obliki daljših čakalnih dob in slabše dostopnosti do zdravstvene oskrbe.

Koordinacija zdravniških organizacij zato od ministra Luke Mesca zahteva takojšnji javni preklic neresnične izjave in javno opravičilo zdravnikom in pacientom, ki jih je s svojo izjavo zavajal, ter priznanje dejanskega razloga za omejevanje posegov, ki izhaja iz vladne uredbe.

Žalosti nas, da se zdravnike v javnem prostoru vse pogosteje sistematično prikazuje kot nekakšne državne sovražnike, namesto kot ključne nosilce zdravstvene dejavnosti, ki vsakodnevno skrbijo za paciente.

Takšna retorika in politično motivirano prelaganje odgovornosti ne škodita le ugledu zdravniškega poklica, temveč predvsem pacientom, saj dodatno spodkopavata zaupanje v zdravstveni sistem in otežujeta iskanje dejanskih rešitev za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev.

Pričakujemo, da bodo nosilci javnih funkcij v razpravah o zdravstvu komunicirali odgovorno, na podlagi dejstev in z zavedanjem posledic svojih izjav za zaupanje javnosti v zdravstveni sistem.

Koordinacija zdravniških organizacij

Kucajner

Kakša je razlika med BP in radijem? Velka. Radio dosta boukše špila, pa še falejši je....hihihi

Jaajsn

Jebo vas blue planet. Nemate pojma. Nosite se pa kak da be boga za keco držale.

jp

Glažarov oča je bil muzičar, sinek pa se nekaj preseravle.

turopolje

Krščakar...Ne seri...

Trener

Blue Planet zakon...tak samo dale dečki...izpod marelice

Komentarji

tižeznaš

Tij že znaš :)

vilmoš

daj daj, Stop leko tisto rogatanje pa stepanje doma v garaži cijze.

KZO

Ljubljana, 25. februar 2026 – Koordinacija zdravniških organizacij odločno zavrača in demantira izjavo ministra Luke Mesca, podano na RTV soočenju, da naj bi ortopedi z novim letom začeli odpovedovati operacije zaradi volitev.

Takšna izjava je neresnična, zavajajoča in nedopustna, saj neupravičeno diskreditira zdravnike ter v javnosti ustvarja napačen vtis o razlogih za omejevanje dostopa pacientov do nujno potrebnih zdravstvenih storitev.

Dejstvo je, da odpovedi oziroma omejevanje ortopedskih posegov niso posledica kakršnegakoli samovoljnega ravnanja zdravnikov, temveč neposredna posledica 236. člena Uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2025, ki jo je sprejela vlada, katere član je tudi minister Luka Mesec.

Ta uredba v 6. in 7. odstavku 236. člena izrecno določa omejitev plačila za vrsto ortopedskih posegov pri koncesionarjih, med drugim za artroskopske operacije rame, operacije hrbtenice, operacije hallux valgus, endoproteze kolka, kolena in rame, druge artroskopske posege in endoproteze gležnja.

Navedeno v praksi pomeni, da izvajalci po 1. 1. 2026 posegov po doseženih omejitvah preprosto ne morejo več izvajati, ker zanje ne prejmejo plačila iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Gre torej za sistemsko omejitev, ki jo je uvedla vlada sama, in ne za kakršnokoli protestno ravnanje zdravnikov.

Izjava ministra Mesca zato kaže bodisi na nerazumevanje bodisi na nepoznavanje uredb lastne vlade, kar je z vidika odgovornega vodenja zdravstvenega sistema skrajno zaskrbljujoče.

Poslovodstva ambulant in klinik (in ne sami ortopedi) ne odpovedujejo operacij zaradi politike ali volitev, pač pa zaradi odločitve vlade, da jih ne bo več plačevala po realizaciji. Posledice tega bodo nosili predvsem pacienti v obliki daljših čakalnih dob in slabše dostopnosti do zdravstvene oskrbe.

Koordinacija zdravniških organizacij zato od ministra Luke Mesca zahteva takojšnji javni preklic neresnične izjave in javno opravičilo zdravnikom in pacientom, ki jih je s svojo izjavo zavajal, ter priznanje dejanskega razloga za omejevanje posegov, ki izhaja iz vladne uredbe.

Žalosti nas, da se zdravnike v javnem prostoru vse pogosteje sistematično prikazuje kot nekakšne državne sovražnike, namesto kot ključne nosilce zdravstvene dejavnosti, ki vsakodnevno skrbijo za paciente.

Takšna retorika in politično motivirano prelaganje odgovornosti ne škodita le ugledu zdravniškega poklica, temveč predvsem pacientom, saj dodatno spodkopavata zaupanje v zdravstveni sistem in otežujeta iskanje dejanskih rešitev za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev.

Pričakujemo, da bodo nosilci javnih funkcij v razpravah o zdravstvu komunicirali odgovorno, na podlagi dejstev in z zavedanjem posledic svojih izjav za zaupanje javnosti v zdravstveni sistem.

Koordinacija zdravniških organizacij

Kucajner

Kakša je razlika med BP in radijem? Velka. Radio dosta boukše špila, pa še falejši je....hihihi

Jaajsn

Jebo vas blue planet. Nemate pojma. Nosite se pa kak da be boga za keco držale.

jp

Glažarov oča je bil muzičar, sinek pa se nekaj preseravle.

turopolje

Krščakar...Ne seri...

Trener

Blue Planet zakon...tak samo dale dečki...izpod marelice

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura

Forum

Vse teme

Malice

Vsi ponudniki

Mali oglasi

Vsi oglasi