VIDEO: Da bi bolje razumela slepe, je več dni preživela z zavezanimi očmi: Slepota ni črna, je pisana

V oddaji Med nama na televiziji IDEA je gostovala Aksinja Kermauner, pisateljica, pesnica in tiflopedagoginja.

V pogovoru je razkrila, da je bilo njeno otroštvo ob mami pesnici in očetu Tarasu Kermaunerju hkrati srečno in zahtevno. 

Od doma je odnesla delavnost, vztrajnost in bližino knjig, ki so jo zaznamovale že v najzgodnejših letih.

Odraščanje med knjigami in strogo, a spodbudno vzgojo

Aksinja Kermauner je opisala, da je bil njen oče izrazito delaven in zahteven, a hkrati usmerjen v to, da je treba ob padcih vedno znova vstati. Ob tem je poudarila tudi vlogo mame, ki je takšno držo podpirala.

Povedala je, da so knjige v njihov dom vstopile zelo zgodaj. Že kot dojenčku so ji brali Daneta Zajca in Gregorja Strnišo, njeno ime pa izhaja iz romana Tihi Don.

Posebno mesto je imel tudi Kras, kjer sta starša kupila hišo v času, ko to še ni bilo običajno. Tja se je oče umaknil zaradi miru za delo, pozneje pa je kraj postal pomembna točka srečevanja širše družine.

Od učiteljice do tiflopedagoginje

Sprva je študirala psihologijo, a je nato zaradi težav z matematiko in statistiko pot nadaljevala na pedagoški smeri za slovenščino in likovni pouk. Pozneje je delala na različnih šolah, a je kmalu ugotovila, da želi delati z otroki s posebnimi potrebami.

Prelomnico je pomenilo delo na Cirius Kamnik, nato pa jo je pot vodila v Center za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne, kjer so potrebovali povezavo med poukom slovenščine in likovne umetnosti.

»To so povsem običajni ljudje, samo ena od njihovih lastnosti je slepota,« je povedala.

Ob tem je opozorila, da se družba do slepih in slabovidnih prepogosto vede bodisi pokroviteljsko bodisi pretirano občudujoče. Po njenem je najpomembnejši povsem običajen, spoštljiv odnos.

Eksperiment s temo in razbijanje stereotipov o slepoti

Pozneje je izvedla tudi osebni eksperiment, v katerem je več dni preživela z zavezanimi očmi, da bi bolje razumela orientacijo in doživljanje prostora brez vida. Po osmih dneh je primerjala zaznave, ki jih je dobila z vidom, s tistimi, ki jih je prej dobila s tipom in drugimi čuti.

Ta izkušnja jo je še dodatno utrdila v razumevanju, da je predstava videčih o slepoti pogosto stereotipna. Po njenih besedah ljudje, ki so slepi od rojstva, slepote niso opisovali kot črne.

»Ni črna, je pisana,« je dejala Kermauner.

Spregovorila je tudi o brajici in poudarila, da ne gre za drug jezik, temveč za posebno pisavo. Poudarila je, da sistem omogoča zapis zelo različnih vsebin, od ločil do matematičnih, kemijskih in drugih strokovnih zapisov.

Knjige za otroke, mladostnike in bralce z različnimi potrebami

Aksinja Kermauner je povedala, da je do danes nastalo okoli 50 njenih del. Med njimi so knjige v brajici, tipanke, dela v lahkem branju in knjige, ki so bile prilagojene tudi v slovenski znakovni jezik.

Pri seriji Žiga Špaget gre v širni svet je pojasnila, da je vključevanje različnih prilagoditev zanimivo ne le za slepe ali gluhe, temveč tudi za videče otroke. Ti brajico pogosto doživijo kot skrivnostno, skoraj tajno pisavo.

»To ni lahkotno branje, ampak prilagojeno po vsebini in po obliki,« je pojasnila.

Dodala je, da takšno branje ne koristi le ljudem z intelektualnimi ovirami, ampak tudi starejšim, priseljencem in drugim, ki potrebujejo bolj dostopen zapis.

Pisanje brez moraliziranja in nova dela, ki že nastajajo

V pogovoru je večkrat poudarila, da v svojih knjigah ne želi mladim bralcem žugati ali podajati neposrednih navodil. Raje jih vodi skozi zgodbo, odnose, ljubosumje, skrivnosti in napake likov.

»Ne smem jih podcenjevati,« je povedala.

Med navdihi za zgodbe je omenila tudi potovanja in kraje, ki so jo posebej zaznamovali. Tako je v njenem opusu svoje mesto dobil tudi Ptuj, kjer je z avtorjem Silvestrom Vogrincem soustvarila zgodbo Orfejeva lira, pa tudi Bukovniško jezero, ki ga je vključila v Perunovo sekiro.

O oddaji Med nama …

Oddaja Med nama je na programu televizije IDEA vsako sredo, ob 18.30 in 20.15, s ponovitvami ob nedeljah, ob 18.00 in 20.00. Oddaje so dostopne tudi na YouTubu in Spotifyu.

Sogovornike poleg Benjamina Langnerja v oddaji gostijo še Samanta Gomboc, Miša Zečević in Uroš Maučec.