Ob današnjem mednarodnem dnevu starejših smo preverili, kako je s starejšimi v Pomurju, ki so oskrbovanci v domovih za starostnike.
V Sloveniji je bilo po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije 1. januarja 2018 v javni mreži 123 domov za starostnike in posebnih socialnovarstvenih zavodov s skoraj 19.000 mesti. V 91 občinah od 212 je bila vsaj ena taka enota. Razporeditev kapacitet v javni mreži po statističnih regijah je skoraj povsem skladna z deležem prebivalcev, starih 65 ali več let.
Zanimivost:
Starostna meja, pri kateri naj bi se začela starost, ni določena. Na spletni strani Orhanizacije združenih narodov, ki je namenjena temu dnevu, se kot taka meja navaja 60 let. V Sloveniji z besedo starejši običajno označujemo osebe, stare 65 ali več let.
Več starejših žensk kot moških
Prvega januarja 2018 je bilo starejših 401.262 ali skoraj vsak peti; 58 odstotkov teh oseb so bile ženske. V enem letu se je število starejših povečalo za 11.000, kažejo podatki Statističnega urada Slovenije (SURS).
Že več zaporednih let pa se zmanjšuje število stoletnikov. Glavna razloga za to sta manjše število rojstev med prvo svetovno vojno ter epidemija španske gripe tik po njej. Upadanje števila stoletnikov se bo počasi umirilo, po letu 2020 pa se bo njihovo število začelo spet skokovito povečevati.
V analizi na SURSu so upoštevali 17.321 oseb, ki so imele 1. januarja 2018 svoje običajno prebivališče v enem od ''klasičnih'' domov za starostnike in so bile stare 65 ali več let. Nastanjeni so bili v 132 domovih za starostnike vključno z njihovimi enotami, lociranih v 93 občinah.
Do starosti 70 let biva v domovih za starostnike manj kot 1 odstotek generacije, pri čemer moški prihajajo v domove nekoliko prej kot ženske, od 85-letnikov vsak deseti, od oseb, starih 95 ali več let, pa že vsaka tretja.
Zaradi ustrezne prostorske razporeditve kapacitet domov lahko 87 odstotkov starostnikov biva v domu, ki je v isti statistični regiji, v kateri je tudi njihovo stalno prebivališče. Delež starostnikov, ki po odhodu v dom, ostanejo v isti regiji je največji v pomurski regiji (97 odstotkov), najmanjši v zasavski (70 odstotkov). Največ starostnikov od tistih, ki po odhodu v dom ne prebivajo več v isti regiji (40 odstotkov od 2.210), ima stalno prebivališče v osrednjeslovenski regiji.
Povprečna cena oskrbe v domovoh v javni mreži za leto 2018 znaša dnevno od 20,95 evrov za osnovno kategorijo oskrbe za osebe, ki zaradi starosti ali drugih razlogov, ki spremljajo starost, niso sposobne za popolnoma samostojno življenje in potrebujejo manjši obseg neposredne osebne pomoči, do 34,72 evrov za osebe z najzahtevnejšimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, ki v celoti potrebujejo neposredno osebno pomoč.
Med posameznimi domovi velike razlike
Razpon med najnižjo in najvišjo ceno osnovne oskrbe je med 17,13 in 33,12 evrov.
70 odstotkov varovancev domov za starostnike je imelo v letu 2017 dohodke, ki bi zadoščali za plačilo celoletne povprečne osnovne oskrbe (več kot 7.647 evrov), 22 odstotkov bi zmoglo plačati tudi najdražjo osnovno oskrbo (12.088 evrov). Na drugi strani je bilo 132 varovancev brez vsakega lastnega dohodka, 13 odstotkov pa bi jih lahko krilo stroške oskrbe v najcenejšem domu. Pokojnine predstavljajo 80 odstotkov vseh dohodkov varovancev domov za starostnike. Za četrtino oskrbovancev je pokojnina edini vir dohodka.
