Tudi tokrat več birokracije?
Ministrstvo za šolstvo in šport je s svojimi tezami za javno razpravo ob spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter Zakona o osnovni šoli že nakazalo, kako bo v bodoče izgledal vsakdanjik v delovanju osnovnih in srednjih šol. Pri ravnateljici Osnovne šole II Murska Sobota Suzani Fartelj Utroša in ravnatelju Srednje poklicne in tehniške šole Murska Sobota Ludviku Sukiču smo se pozanimali, kako bodo napovedane spremembe vplivale na njuno delo ter delovanje njunih šol.
Novo financiranje slabo za Oš II in SPTš
Predsednik SVIZ-a Branimir štrukelj je ob komentarju tez šolskega ministrstva povedal, da bi lahko financiranje na podlagi števila učencev ogrozilo obstoj nekaterih osnovnih šol. »Naša šola bo na slabšem kot zdaj, ko je plačilo po oddelkih. Imamo najmanj učencev od treh murskosoboških šol in smo edina šola, ki ima podružnico. Tako polnimo oddelke v šestem razredu, ko iz treh oddelkov razredne stopnje sestavimo dva oddelka predmetne stopnje na centralni šoli,« pravi ravnateljica Oš II Murska Sobota Suzana Fartelj Utroša.
Negativnih posledic spremenjenega načina financiranja pa se boji tudi ravnatelj SPTš Ludvik Sukič. Po nekaterih srednjih šolah se je že v letu 2005 izvajal projekt uvajanja novega načina financiranja in upravljanja šolstva - MoFAS, ki predvideva financiranje glede na število dijakov. »Ne le SPTš, praktično vse slovenske srednje šole bodo zaradi financiranja po MoFAS precej na slabšem. Sistem MoFAS je financiranje na število posameznih dijakov v oddelku, zato jih mora biti v vsakem oddelku vsaj 26, da se izobraževanje izplača, medtem ko je dozdajšnje financiranje upoštevalo število oddelkov in skupin, kar pomeni, da ste v posameznem oddelku lahko imeli tudi 10 ali 12 dijakov in ste kljub temu lahko realizirali izobraževanje. Sistem MoFAS bo še posebej prizadel deficitarne poklice, kot so zidar, mizar, strojni mehanik, inštalater … To so poklici, za katere že zdaj ni bilo zanimanja, zato je iluzorno pričakovati, da jih bomo po novem uspeli zbrati za vsak poklic vsaj po 26 v oddelku,« meni Ludvik Sukič.
Od izobraževanja še nihče ni obogatel
Teze šolskega ministrstva predvidevajo tudi 100-odstotno financiranje programov zasebnih šol, medtem ko zdajšnji delež države znaša 85 odstotkov. »če se v Murski Soboti pojavi zasebna šola, mogoče cerkvena, bo zagotovo ogrozila obstoj ene murskosoboške šole, saj kot vsepovsod število otrok pada, kar se pozna pri vpisih. Trenutno pa ima vsaka šola v mestu svojo kvoto vpisa glede na okoliš in dovolj šolskih novincev za obstoječe oddelke, ki so sicer manjši, vendar po normativih o oblikovanju oddelkov,« pravi Suzana Fartelj Utroša.
Ravnatelja SPTš smo vprašali, ali zasebne šole predstavljajo konkurenco ali smiselno dopolnitev. »Odvisno od področja, morda med gimnazijami, kjer že zdaj imamo ob državnih še cerkvene, vsako s svojim konceptom, lahko pride do določene konkurence. Ne verjamem pa, da bo do tega prihajalo v večji meri na področju strokovnih šol. Gimnazijsko izobraževanje je za ustanovitelja relativno poceni, medtem ko je tehniško izobraževanje zelo drago, zato dvomim, da bo na tem področju prišlo do večjega zanimanja zasebnega kapitala. Zavedajo se, da od izobraževanja še nihče ni obogatel. Slovenija je enostavno premajhen trg za kvalitetno konkurenco zasebnega in javnega šolstva. Privatno šolstvo tudi ne bo smiselno ali kako drugače dopolnjevalo javnega, saj je vodilo privatnega kapitala vedno in le profit, ne pa javno dobro, kar bi morala biti domena države,« je prepričan Sukič.
Veliko administracije
Ena izmed tez je namenjena tudi razbremenitvi dela ravnateljev in večanju njihove vloge v samem pedagoškem procesu. Razbremenitev ravnateljev naj bi bila omogočena z uporabo nove organizacijske oblike – centra oziroma z uporabo možnosti občin, da del podpornih nalog prenesejo v okvir občinske uprave.
»Administrativnega dela je na vseh področjih veliko. Nalagajo nam vedno novo administracijo, ki jo ravnatelj, ki je vešč računalnika, kar po mojem mnenju mora biti, tudi obvlada, saj veliko obveznosti do Mšš opravimo na spletu. Združevanje v šolske centre pa tudi ni rešitev, saj se vodja tega centra enostavno ne bo mogel vživeti v šest šol in še vrtec povrhu in ne bo začutil dejanskih potreb. že zdaj poslujemo prek Skupnosti zavodov osnovnih šol v UE Murska Sobota, kjer za nas opravljajo računovodske storitve. Vodja služb je pravnica, ki ureja še pravniške zadeve, tako da smo s tem zelo zadovoljni in zadeve še zdaj rešujemo centralno,« pozitivne izkušnje z novim načinom delovanja opisuje ravnateljica Oš II Murska Sobota.
Sukič stavi, da bo birokracije še več
Ravnatelj SPTš Ludvik Sukič je skeptičen ob tezi o razbremenitvi ravnateljev in meni, da je administrativnega dela že nekaj časa preveč. »Preveč ga je bilo že leta 1994, ko sem začel opravljati ta posel. Po tistem smo se 'kompjutizirali', birokracije pa je kljub temu vsak dan več. človek samo še izpolnjuje in preklada razne papirje. Ravnatelj že dolgo ni več pedagoški vodja, ampak v glavnem administrativni delavec. Prav nič ne verjamem zagotovilom o razbremenitvi ravnateljev, temveč si upam staviti, da bo enako kot po vsaki reformi šolstva doslej birokracije le še več!«
Brez splošnega učnega uspeha nekateri z manj motivacije
Izmed tez, ki govorijo o spremembah v osnovni šoli, je ena najzanimivejših tista, ki predvideva odpravo splošnega učnega uspeha v osnovni šoli. »Nekateri učenci bodo imeli manj motivacije, da vsaj na koncu šolskega leta popravijo ali izboljšajo kako oceno. Sicer pa se je z uvedbo devetletke splošni učni uspeh močno dvignil na račun vzgojnih in izbirnih predmetov, ki so sicer zelo pozitivno sprejeti, vendar pa ta uspeh pri vseh ni pravi pokazatelj pravega znanja. Ravno tako ne bodo pravi pokazatelji znanja letošnji rezultati nacionalnega preverjanja znanja, ker dejansko na nobeni šoli v naši regiji ne bo omejitve vpisa in nihče od generacije, ki končuje osnovno šolo, ne rabi dodatnih točk. Učenci bodo zadeve jemali skrajno neresno in neodgovorno, ker pač testi za njih niso pomembni,« kritično razmišlja Suzana Fartelj Utroša.
