V javnosti je v tem mesecu završalo, da želi ministrstvo za zdravje reorganizirati nujno medicinsko pomoč. To je sprožilo ostre odzive tako v zdravstvenih domovih kot tudi pri ljudeh.
Poročali smo že o nameri ministrstva za zdravje, ki v začetku prihodnjega leta načrtuje vzpostavitev določenih sprememb v povezavi s sistemom nujne medicinske pomoči.
Razmišljajo o tem, da bi zmanjšali število krajev, kjer imajo sedaj ljudje 24-urni dostop do dežurnega zdravnika oziroma do nujne medicinske pomoči.
Razmišljajo o tem, da bi ukinili 28 dežurnih ambulant
To pomeni ukinitev kar 28 dežurnih ambulant, tudi dveh v Pomurju. Dežurnega zdravnika naj bi po novem sistemu izgubili naslednji kraji:
Gornja Radgona, Ljutomer, Lenart, Slovenske Konjice, Ormož, Črna na Koroškem, Dravograd, Šentjur, Žalec, Laško, Nazarje, Rogaška Slatina, Kozje, Hrastnik, Zagorje, Krško, Radeče, Metlika, Radovljica, Bled, Bohinj, Kranjska gora, Tržič, Kamnik, Trebnje, Ribnica, Logatec, Cerknica.
Preberite še:
»Nismo najbolj zadovoljni, ker mislimo, da je s tem okrnjena medicinska pomoč v regiji«
V kolikor bo načrt sprejet, bo to pomenilo, da bodo ti kraji ostali brez 24-urnega dostopa do zdravnika in bodo s tem prikrajšani za hitrejšo oskrbo v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja.
»Nismo najbolj zadovoljni, ker mislimo, da je s tem okrnjena medicinska pomoč v regiji, v kateri delujemo, to so štiri občine, in seveda ne moremo tega podpreti,« je načrte komentiral Joža Primožič, direktor Zdravstvenega doma Gornja Radgona.
V dežurni ambulanti v Gornji Radgoni bi na primer ponoči ostala samo okrnjena medicinska ekipa.
Če bi pacienti potrebovali nujno medicinsko pomoč, pa bi se morali peljati v Mursko Soboto.
»Bila bi prisotna samo ekipa reševalca in diplomiranega zdravstvenika, ki bi pač šla na teren, če bi bila potreba. Tisti, ki so pokretni, pa bi bila najbližja ustanova za nudenje medicinske pomoči urgentni center v Murski Soboti,« je še dodal Primožič.
Nujna medicinska pomoč bi prišla kasneje: Deset minut zdaj, 30 minut po novem načrtu
Medicinska pomoč bi še vedno bila na voljo vsem, a bi prišla kasneje, saj bi morali reševalci priti iz oddaljenega kraja ali pa bi se morali pacienti sami peljati dlje.
»Do sem je 15 minut vožnje, do Murske Sobote je 30 minut vožnje,« je zaskrbljeno povedal pacient Zdravstvenega doma Gornja Radgona.
Tudi dežurna ambulanta v Lenartu zdaj ukrepa v dobrih deset minutah, a če tega dežurstva ne bo, se lahko to hitro spremeni v skoraj 30 minut.
»Zdaj približno deset minut potrebuje ekipa iz Lenarta, odvisno tudi od situacije. Potem pa vemo, dodaten čas je pa Maribor - Lenart,« je jasna Klavdija Dvoršak, pomočnica direktorja v Zdravstvenem domu Lenart.
Daljši reakcijski čas in izgubljanje dragocenih minut
To pa lahko pri nujnih primerih, kot so možganske kapi, srčni infarkti ali pa hude poškodbe pomeni življenje ali smrt.
»Najbolj nas skrbi daljši reakcijski čas, dostopni čas kompletne medicinske ekipe do pacienta in izgubljanje dragocenih minutk,« je izpostavil Primožič.
Poleg daljšega čakanja pa bo posledica ukinitve dežurnih mest tudi večja gneča na že obstoječih urgencah.
»Ne vem, koliko ljudi bi bilo pripravljenih iti do urgentnega centra in tam sigurno čakati ure in ure, ker bi obremenitev urgentnega centra bila toliko večja,« je še dodal direktor Zdravstvenega doma Gornja Radgona.
»Rabimo to dežurstvo. Ne veste, kaj lahko pride nekomu, da rabi zdravnika«
V zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji so se na tovrstne predloge zato že ostro odzvali in poudarili, da na te spremembe ne bodo pristali.
Kritike pa se med tem že vrstijo tudi s strani pacientov, ki bi s tem izgubili dežurnega zdravnika.
»Ko bi rabil pomoč, kam bi se lahko obrnil?,« je povedal eden izmed pacientov.
»To ni prav,« je dodala druga.
»Rabimo to dežurstvo. Ne veste, kaj lahko pride nekomu, da rabi zdravnika,« je izpostavila tretja bolnica.
»Če se recimo nekomu zgodi kap ali kaj, je to dosti daljša pot reševalcev. Slabo bo to vplivalo na občane in vse, ki so tukaj pod Gornjo Radgono,« je zaskrbljeno v čakalnici dejal četrti.
Preberite še:
Loredan: Gre za nadgraditev nujne medicinske pomoči v Sloveniji
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan ob tem izpostavlja, da iščejo sistem, kako prenoviti in ne ukiniti nujno medicinsko pomoč.
Na včerajšnji seji državnega zbora je med drugim pojasnil, da so dežurne ambulante ter predvsem družinski zdravniki, ki sodelujejo pri dežurstvih preobremenjeni.
Prav tako so dežurne ambulante urejene nesmiselno in povzročajo enormne stroške. Poleg tega pa se dogaja tudi, da »več kot 65 odstotkov ljudi, ki pridejo v urgentne centre, tja niti ne sodi«.
»Urgentni centri se utapljajo v delu, podatki o obremenitvah ostalih enot so jasni in vse to bo januarja prikazano. Urgentne centre smo leta 2015 odpirali na silo, z denarjem Evropske unije, brez vsebine in do danes tega nismo uredili. Zaradi sistematičnega prekrivanja družinske medicine, dežurne službe, urgentnih centrov imamo danes v urgentnih centrih t. i. ambulanto za hitre preglede, kjer zdravnikov ni. Imamo posamezne dele Slovenije, kjer občine kličejo in pišejo na ministrstvo, da 24-urnega varstva ne zmorejo več zagotavljati,« je izpostavil Loredan ter dodal:
»Ne gre se zato, kako ukiniti dežurno službo, ne, kako prebivalcem odvzeti tisto, kar imajo danes, ampak kako nadgraditi strokovno korektno nujno medicinsko pomoč v Sloveniji.«
Ali bo torej v začetku novega leta ukinjenih 28 dežurnih ambulant po vsej Sloveniji še ni znano, bodo pa - kot kaže - zaradi številnih kritik v tem načrtu morali uvesti določene spremembe.
