V javnosti so te dni zaokrožili načrti ministrstva v zvezi z reorganizacijo nujne medicinske pomoči. Ukinili naj bi kar 28 dežurnih ambulant, tudi v Pomurju. Odzvali so se tudi zaposleni v ambulantah, ki naj bi jih ukinili.
Kot smo poročali, je minister za zdravje za začetek leta 2023 napovedal spremembe v zvezi z reorganizacijo nujne medicinske pomoči.
Ukiniti želijo 28 dežurnih ambulant
Gre za projekt celostne prenove sistema nujne medicinske pomoči v Sloveniji oziroma elaborat analize stanja in predlogov potrebnih ukrepov, ki so ga pripravili člani delovne skupine ministrstva za zdravje in je bil predstavljen na ministrstvu 25. novembra.
To pomeni, da naj bi ministrstvo za zdravje v prihodnje zmanjšalo število mest, kjer imajo sedaj ljudje 24-urni dostop do dežurnega zdravnika oziroma do nujne medicinske pomoči.
Glede na omenjen načrt reorganizacije naj bi z namenom zmanjšanja stroškov in zmanjšanja obremenitev družinskih zdravnikov, ki opravljajo del dežurne službe, tako v začetku prihodnjega leta ukinili kar 28 dežurnih ambulant, med temi tudi pomurske.
Dežurnega zdravnika naj bi po novem sistemu izgubili naslednji kraji:
Gornja Radgona, Ljutomer, Lenart, Ormož, Slovenske Konjice, Črna na Koroškem, Dravograd, Šentjur, Žalec, Laško, Nazarje, Rogaška Slatina, Kozje, Hrastnik, Zagorje, Krško, Radeče, Metlika, Radovljica, Bled, Bohinj, Kranjska gora, Tržič, Kamnik, Trebnje, Ribnica, Logatec, Cerknica.
Preberite še:
Spomnimo ...
Zaposlena na področju nujne medicinske pomoči je uredništvo ob tem opozorila, da bi se z omenjenim projektom močno zmanjšalo število dežurnih mest z zdravnikom, kar bo posledično privedlo tudi do slabše zdravstvene oskrbe in kasnejše pomoči, tudi v nujnih primerih.
»Tako bodo številni kraji ostali brez dežurnega zdravnika in bodo s tem precej prikrajšani za oskrbo v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja. Če bodo poklicali številko 112, bodo sicer oskrbljeni, vendar bo prišla ekipa nujne medicinske pomoči iz bolj oddaljenega kraja, kjer bo po novem sistemu vzpostavljen urgentni center ali satelitski urgentni center.
Pomoč bo tako prišla kasneje, kar seveda vodi v bistveno slabše rezultate zdravljenja ali v resnično nujnih primerih, kot je na primer srčni zastoj, celo do razlike med preživetjem in smrtjo,« je zapisala za Sobotainfo.
To bo predvidoma, če se izvede omenjen načrt, pomenilo tudi, da se bodo morali zaradi izgube dežurnega zdravnika številni pacienti v času dežurstva odpeljati na pregled v bolj oddaljeni zdravstveni dom oziroma urgentni center ali satelitski urgentni center, kjer bo edino mesto 24-urne oskrbe.
Se vračamo v čase, ko so pacienti umirali v naročjih zdravnikov?
Direktorji zdravstvenih domov in bolniki so se ob načrtih reorganizacije nujne medicinske pomoči postavili na noge. Po novici, da bi lahko mnogi kraji zaradi te izgubili dežurnega zdravnika, urgentne ambulante pa bi bile ukinjene, se po vsej državi vrstijo številne kritike.
Nekatere delovne skupine in direktorji zavodov so na primer tovrstne predloge označili kot sprevržene in ogabne oziroma takšne, ki nas kot družbo vrnejo 40 let nazaj, ko so pacienti umirali v naročjih zdravnikov.
Direktorji številnih zdravstvenih domov se prav tako strinjajo, da se bo odzivni čas v primeru reorganizacije podaljšal, dostopnost za bolnike pa se bo zmanjšala, zato na te spremembe ne bodo pristali.
Medtem so se oglasili tudi nekateri župani, ki predsedniku vlade že pošiljajo protestna pisma in svarijo, da bodo uporabili vsa pravna sredstva in ostale oblike pritiska, da nujna medicinska pomoč bolnikom ostane na voljo v takšni obliki, kot je zdaj.
Kako so se odzvali zdravstveni domovi, ki jim grozi ukinitev?
Zdaj pa so se na omenjene spremembe odzvali tudi v zdravstvenih domovih, ki jim grozi, da bodo imeli ukinjeno dežurno ambulanto oziroma 24-urno nujno pomoč.
Svoje mnenje je zdaj med drugim izrazil še Zdravstveni dom Ormož, kjer so zapisali, da se je organizacija nujne medicinske pomoči omenjala že leta 2015.
»Reorganizacija nujne medicinske pomoči se je pričela dogajati že leta 2015, vendar je vsaj v našem okolišu, vključujoč Urgentni center Ptuj, vsaj za nekaj let zastala. Imamo sistem, ki za naše uporabnike preverjeno deluje. Pacienti so v sklopu nujne medicinske pomoči obravnavani pravočasno in ustrezno. Oprema za delo v nujni medicinski pomoči je posodobljena po najnovejših smernicah. Velika veličina pacientov je oskrbljenih v Zdravstvenem domu Ormož ali na terenu po posvetu diplomiranega zdravstvenika z dežurnim zdravnikom. Delo internističnih ali kirurških nujnih ambulant v Splošni bolnišnici Ptuj ali Urgentnem centru Murska Sobota tako redko bremenimo. Izgleda, da na ministrstvu res pripravljajo nekatere spremembe, o katerih pa še nismo bili seznanjeni,« so pojasnili.
Ob tem so dodali, da so se v preteklih letih potrudili, da v čim večji meri rešijo problematiko zagotavljanja zdravnikov na ormoškem območju. Mrežo družinskih zdravnikov so razširili iz sedem na devet zdravnikov.
»Od teh se šest zdravnikov iz ormoškega območja in dva gostujoča urgentna zdravnika iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, vključuje v urgentno in v dežurno službo po razporedu Zdravstvenega doma Ormož,« so še dejali.
»S sistemom, kot ga imamo, lahko hitreje in bolje poskrbimo za nujne paciente«
Kot so dodali, menijo, da se glede na predstavljeno ministrstvo za zdravje prav gotovo zaveda, da je obravnava nujnih pacientov ključna v smislu odzivnega časa zdravnika in da stanja, ki bi lahko ogrožala življenje pacienta, lahko razreši le zdravnik, seveda ob pomoči reševalcev v ekipi.
A vendarle poudarjajo, da bi daljši odzivni čas zdravnika pomenil tiste odločujoče minute, ki so na koncu še kako pomembne za pacienta.
»Ker smo manjše okolje, lahko s sistemom, kot ga imamo, hitreje in bolje poskrbimo za svoje nujne paciente,« so poudarili v Zdravstvenem domu Ormož.
Ob tem še dodajajo, da verjamejo, da je morebitna predvidena sprememba dobro zamišljena v smeri preteklih naporov, torej, da bi se zmanjšalo obremenitev zdravnikov, a menijo, da takšen način ni pravi.
