Drevored med Rakičanom in Mursko Soboto, ki je z 113 laškimi topoli okronan za najdaljši drevored v Sloveniji, bo stal samo še ta mesec. Zasaditev novega se bo začela v sredini septembra.
Enovrstni drevored jagnedi oz. laškega topola Mursko Soboto in Rakičan povezuje vse od prve polovice 20. stoletja. Na dolžini 1400 metrov je do danes ostalo nanizanih 113 dreves, ostale, točno število ni znano, bilo naj bi jih do 140, je skozi desetletja že uničil zob časa. A tudi pokončnim topolom bije zadnja ura. Zaradi bolezni drevesa pospešeno propadajo, veje se lomijo, s tem pa ogrožajo mimo vozeča vozila ter vse številčnejše sprehajalce in kolesarje. Ljubezen pod topoli tako ne bo več dolgo trajala.
Idilična podoba se poskuša ohraniti
Revitalizacija topolovega drevoreda je projekt Mestne občine Murska Sobota, ta pa ga izvaja v okviru širšega projekta 3parki/3park. Osnovni namen investicije je odstranitev dotrajanih in bolnih dreves ter zasaditev novega drevoreda v celotni potezi, v enakem zasaditvenem rastru. V projekti nalogi se mestna občina zavezuje, da se bo ohranila kulturna podoba krajine ter povezovalna vloga dotičnega drevoreda z regijsko bolnišnico in mestom, domom starejših ter naseljem Rakičan. Kot pravijo na občini, bo do podiranja dreves prišlo že konec avgusta, saditvena dela se namreč morajo izvesti ob tednu mobilnosti med 16. in 22 septembrom letos. Zasaditev bo končana v sredini novembra.
Nov drevored bo premaknjen
Nova drevesa bodo zasajena na enako razdaljo 10 metrov kot obstoječa, ob tem pa bo drevored nekoliko premaknjen. Topoli se bodo sadili na sredino med stara rastna mesta, ker je tak način v skladu z dobro strokovno prakso, da se drevo nikoli ne zasaja na isti prostor, ampak se zmeraj zasajuje z zamikom glede na staro rastišče. Upoštevajoč opis projekta, se panji ne bodo odstranjevali, saj bi to ne le povišalo stroške, prihajalo bi tudi do poškodb kolesarske steze. Namesto tega bodo okrog panja odkopali zemljo, ga odrezali pod obstoječim nivojem ter nato zravnali teren na enak nivo s preostalim delom zelenice.
Ne hrast, še naprej bodo topoli
.jpg)
Drevored je kot pomemben krajinski element del nepremične kulturne dediščine Murske Sobote. Pristojni Zavod za varstvo kulturne dediščine je zato zavrgel predlog, da bi pri revitalizaciji zasajali srebrasti hrast, ki se od laškega topola vizualno bistveno ne razlikuje. Po njihovem mnenju je zamenjava drevesne vrste iz varovanja nepremične kulturne dediščine nesprejemljiva. "Res je, da vsta stebrasto rastočega topola zaradi svoje hitre rasti hitreje doseže svoje klimaksno stanje in ga je hitreje potrebno zamenjati, a je to tudi prednost. Prej doseže končno višino, sadike topola so precej cenejše od drugih primerlljivih drevesnih vrst. Predlog za zamenjavo topola za stebrasto rastoči hrast je iz vidika forme drevesa korektna, a stebrasti hrast nikoli ne doseže višine topola in je počasi rastoča drevesna vrsta."
Nekaj komentarjev s Facebooka:
Se strinjate z njimi?
