Pred začetkom izvajanja sekcijskega merjenja hitrosti še nekaj korakov.
Trije od štirih odsekov že dobili zeleno luč
Urad za meroslovje je ta teden sporočil, da je zaključil prvo overitev merilnikov iCar5 belgijskega proizvajalca MacQ na treh od štirih odsekov, predvidenih za sekcijsko merjenje hitrosti.
Urad je tako izdal potrdilo o skladnosti za merilnike na območju višnjegorskega klanca v smeri proti Novemu mestu, med priključkoma Ljubljana Brod in Vodice v smeri proti Kranju ter med priključkoma Logatec in Vrhnika v smeri Ljubljane.
Za območje trojanskih predorov oziroma za odsek Podmilj–Ločica postopek še poteka.
Za začetek morajo biti pripravljeni vsi štirje odseki
Na Darsu, kjer so predhodno ocenjevali, da naj bi sistem sekcijskega merjenja hitrosti več kot štiri leta po prvem razpisu za izbor dobavitelja zaživel ta mesec, so za STA zdaj pojasnili, da so pogoj za prevzem sistema na strani državnega upravljavca avtocest delujoči vsi štirje odseki, za katere morajo biti izdana potrdila o skladnosti s predpisi.
To pa predstavlja šele formalni pogoj, da je sisteme mogoče uporabljati za izvajanje uradnih meritev.
Dobavitelj, podjetje Intermatic, bo moral pred prevzemom sistema po pojasnilih Darsa izpolniti vse zahteve iz pogodbe. Med njimi sta še šolanje in popolna integracija sistema merjenja v sistem policije, ki bo skrbela za izvajanje sekcijskega merjenja in izrekanje glob.
»Trenutno smo v fazi, ko preverjamo, ali sistem izpolnjuje vse pogoje,« so zapisali na Darsu.
Pred globami bo sledilo še testiranje
Ko bo Dars sistem predal v uporabo policiji, bo ta v testnem obdobju preverila njegovo delovanje ter delovanje vseh zalednih sistemov avtomatizirane obdelave podatkov.
Šele po uspešno opravljenih testiranjih bo policija lahko začela izvajati uradne meritve. Na Darsu zagotavljajo, da bodo javnost o začetku izvajanja sistema v praksi obvestili vnaprej.
Sistem ne bo meril samo trenutne hitrosti vozila na eni točki, temveč njegovo povprečno hitrost na celotnem merjenem odseku.
Namen sistema po navedbah Darsa ni kaznovanje voznikov, temveč predvsem umirjanje hitrosti in povečanje prometne varnosti.
Med cestnimi deli sistem ne bo deloval
Kot so danes izpostavili v časniku Dnevnik, sistem ne bo deloval v času, ko bodo na omenjenih odsekih potekala dela.
Prav tako na odsekih ne bo prilagajanja sekcijskega merjenja hitrosti morebitnemu delovanju sistema dinamičnega prilagajanja hitrostnih omejitev razmeram na cesti.
To je sprožilo kritike, saj naj bi bil prav v takšnih primerih nadzor hitrosti še toliko pomembnejši.