Javna razprava razkrila izzive kulture v Mestni občini Murska Sobota.
Mestna občina Murska Sobota je v okviru priprave Strategije razvoja kulture v Mestni občini Murska Sobota za obdobje 2026–2030 izvedla javno razpravo, na kateri so svoje poglede in predloge predstavili predstavniki ključnih kulturnih institucij, nevladnih organizacij in javnosti.
Po tem ko smo vsebinski del strategije objavili včeraj, danes povzemamo bistvene poudarke, ki so zaznamovali razpravo.
Udeleženci so se večkrat strinjali, da je osnutek strategije ambiciozen in realen, a hkrati so opozorili na konkretne težave na terenu: od infrastrukturnih omejitev, pomanjkanja prostorov za društva, kadrovskih stisk, do izzivov pri ohranjanju mladih ustvarjalcev v regiji.
Pomurski muzej: Dvigalo je nuja, dvorišče bi omogočilo celoletne prireditve
Direktor Pomurskega muzeja Murska Sobota Branko Kerman je poudaril, da so načrti glede prenove gradu potrebni in realni, pri čemer je opozoril na dve ključni točki.
Prva je vprašanje uporabe grajskega dvorišča, ki ga po njegovem mnenju trenutno močno omejuje vreme in pomanjkanje ustreznih pogojev.
Ocenil je, da bi zasteklitev oziroma pokritje dvorišča lahko rešilo velik del težav, saj bi s tem pridobili prostor za prireditve skozi vse leto.
Drugi veliki problem je dostopnost. Muzej po njegovih besedah izvaja številne programe, tudi pedagoške in programe za različne skupine obiskovalcev, a se pri tem srečuje z resnimi ovirami pri dostopu za starejše in gibalno ovirane. Poudaril je, da je dvigalo nujno, saj zaradi trenutnih razmer invalidov in nekaterih skupin sploh ne morejo ustrezno sprejemati.
Opozoril je tudi na kadrovsko stisko: muzej ima po njegovih navedbah le eno osebo, ki pokriva ogromno število dogodkov in skupin, kar je dolgoročno nevzdržno. Ob tem je odprl vprašanje razglasitve gradu za spomenik državnega pomena - zanimalo ga je, ali tak status vpliva na lastništvo, pri čemer je bilo pojasnjeno, da gre predvsem za status, ki lahko odpre vrata dodatnim razpisom in sredstvom, lastništvo pa ostaja nespremenjeno.
Denarja za ljubiteljsko kulturo je premalo
Vodja območne izpostave JSKD Murska Sobota Nataša Brulc Šiftar je opozorila, da se vse začne pri ljubiteljski kulturi, saj se vzgoja za kulturo začne že pri najmlajših. Izpostavila je, da Mestna občina Murska Sobota za ljubiteljsko kulturo namenja zelo malo sredstev, pri čemer je primerjala z drugimi občinami.
Posebej je poudarila prostorsko stisko društev in dejstvo, da so številni prostori, kjer bi društva lahko delovala, plačljivi, kar predstavlja veliko oviro. Kot pozitivno je izpostavila obnovo dvorane Duše Škof, ki jo javni sklad že uporablja za različne delavnice, ob tem pa je znova podprla idejo, da bi bilo smiselno razmišljati o rešitvah (tudi z ureditvijo dvorišča gradu), ki bi omogočale celoletno delovanje in dostopnost.
Dotaknila se je tudi ideje festivala ljubiteljske kulture in ocenila, da bi bilo mogoče takšen festival umestiti v obstoječe dogodke ali ga povezati z večjimi prireditvami, če bi bil dogovor med deležniki.
Premalo razmisleka o kadrih, mladi odhajajo
Predstavnik Zavoda Flota Matjaž Farič je opozoril na razkorak med ambicioznimi cilji in realnimi pogoji delovanja profesionalnega nevladnega sektorja. Pojasnil je, da so pri izvedbi festivalov in programov ključni državni razpisi in kriteriji, zaradi katerih se morajo nevladne organizacije pogosto povezovati tudi z osrednjo Slovenijo, da lahko sploh ohranijo programe v Murski Soboti.
Čeprav je pohvalil razmišljanje o infrastrukturi, je ocenil, da strategija premalo govori o ljudeh in kadrih. Po njegovem mnenju mladi odhajajo ne le zaradi denarja in prostorov, temveč zato, ker v lokalnem okolju predolgo traja, da skupnost prepozna kakovost in nekomu omogoči razvoj. Poudaril je pomen mentorstva, podpore mladim in pravočasnega prepoznavanja kulturnih žarišč, saj se po njegovih izkušnjah številne pobude brez podpore preprosto izčrpajo.
Kot eno od možnih rešitev je omenil idejo, da bi mesto z ustreznimi prostori razvilo umetniške rezidence, ki bi pritegnile ustvarjalce od drugod, hkrati pa omogočile stik z lokalno mladino in ustvarjalci. Med nepremičninami, ki jih je omenil, sta bili tudi Stara glasbena šola in Hartnerjeva vila, ki bi lahko dobili novo vsebino.
Brez celovite obnove ne bo šlo
Direktorica Galerije Murska Sobota Irma Brodnjak Firbas je poudarila, da je v strategiji dobro zajeto, zakaj je stavba galerije, v kateri delujejo od leta 1980, potrebna celovite obnove. Opozorila je na težave z depoji in manevriranjem z umetniškimi deli ter dodala, da bi zaradi prostorskih omejitev težko sprejeli tudi večje donacije.
Izpostavila je tudi potencial galerijske zbirke za razvoj kulturnega turizma, a ocenila, da je trenutno stalna predstavitev omejena, saj razstave pogosto menjajo. Po njenem bi dodatni prostor omogočil stalnejšo ponudbo tako za občane kot obiskovalce.
Podprla je tudi idejo ateljejev, v prvi vrsti za domače ustvarjalce, ob tem pa tudi za gostujoče umetnike, saj bi to lahko prispevalo k večjemu »pretoku idej« in zadrževanju mladih v regiji.
Knjižnica in širši prostor: Priložnosti tudi na območju Expana
V razpravi je bilo omenjeno tudi, da bi bilo mogoče del kulturnega dogajanja razvijati na širšem območju, na primer na območju Expana, kjer bi se z ustrezno infrastrukturo lahko odvijali koncerti in festivalski dogodki.
Hkrati pa so bili izraženi pomisleki glede morebitnih omejitev, če bi bili nekateri objekti ali območja pod strožjim varstvenim režimom.
Mesto potrebuje prostore, a treba je biti drzen
Vodja in koordinatorka Multimedijskega centra MIKK Maja Lačen Škrbič je poudarila, da Murska Sobota potrebuje prostore za kulturno-umetniško produkcijo in predlagala razmislek o urbanem centru z več funkcijami: prostori za ustvarjanje, depoji, delavnice, laboratoriji, družabni prostor za mlade in celo možnost nastanitvenih kapacitet, saj kulturni turizem brez prenočišč težko deluje.
Strategija ne sme biti »knjiga želja«, potrebna je jasna pot
Ravnateljica Glasbene šole Murska Sobota Erna Lukač je poudarila, da strategija ne sme ostati le seznam želja, temveč mora občina jasno opredeliti, v katero smer želi iti in kako bo to dosegla. Strinjala se je, da je infrastruktura pomembna, a obenem poudarila, da je treba vlagati v mlade in programe, ki jim omogočajo, da po izobraževanju ostanejo v domačem okolju.
Poudarila je tudi, da bi bili nekateri cilji, denimo vzpostavitev simfoničnega orkestra oziroma oblik skupnega muziciranja, lahko izvedljivi z relativno manjšimi vložki, predvsem pa bi mladim ponudili možnost vključevanja in nadaljnjega razvoja.
Opozorila je, da je osem let kratko obdobje, zato bo pomembno, da se ciljem sledi sistematično in z realnimi finančnimi okviri.
Poziv h konkretnim predlogom do 3. aprila
Ob koncu razprave so pripravljavci in predstavniki občine udeležence pozvali, naj predloge in pripombe oddajo tudi pisno.
Poudarili so, da je strategija političen akt, ki lahko odpre vrata novim možnostim, a bo ključna konkretnost predlogov in nadaljnja angažiranost deležnikov.
Javna razprava ostaja odprta do 3. aprila 2026, pripombe in predloge pa je mogoče posredovati na elektronski naslov občine.
