Prvak SDS Janez Janša bo danes v DZ po pričakovanjih dobil mandat za sestavo četrte vlade.
Kljub tajnemu glasovanju presenečenj ni pričakovati. Pod njegovo kandidaturo so se poleg poslancev SDS podpisali še NSi, SLS, Fokus in Demokrati, ki so v četrtek sklenili tudi koalicijsko pogodbo.
Podpise pod kandidaturo Janše so prispevali tudi v Resnici.
Prvaki bodočih vladnih strank, Janša, predsednik NSi Jernej Vrtovec, predsednik Demokratov Anže Logar, predsednica SLS Tina Bregant in predsednik Fokusa Marko Lotrič so v četrtek podpisali koalicijski sporazum za prihodnji štiriletni mandat.
Tako je pričakovati, da bodo poslanci teh poslanskih skupin Janšo podprli tudi na tajnem glasovanju na današnji izredni seji. Janša lahko, če ne bo presenečenj, računa na 48 glasov poslancev omenjenih strank in Resnice ter najverjetneje tudi dveh poslancev narodnih skupnosti. Tako bo predvidoma že četrtič postal predsednik vlade.
V strankah nove koalicije tako presenečenj in zapletov ob glasovanju za mandatarskega kandidata Janšo ne pričakujejo. Enotno glasovanje tistih, ki se zavzemajo za razvojno koalicijo pričakujejo v NSi, SLS in Fokus.
Kaj če Janša ne bi bil izvoljen?
Tudi predsednik Demokratov Anže Logar je v četrtek po podpisu koalicijske pogodbe zatrdil, da ne pričakuje presenečenj, »vsaj z naše strani ne«.
»Moram biti pripravljen predvsem na presenečenje, zato smo tudi rekli, da bo mogoče v nedeljo še ena seja,« pa je v četrtek dejal predsednik Resnice in DZ Zoran Stevanović.
Če Janša za mandatarja ne bi bil izvoljen, bi DZ glede na dnevni red seje odločal še o predlogu za izvedbo volitev predsednika vlade v tretjem krogu, kjer za izvolitev zadošča navadna večina glasov poslancev.
Glasovanje mora nato DZ opraviti v 48 urah po sprejetju takšnega sklepa, torej v nedeljo. Tako so se v sredo na kolegiju predsendika DZ na predlog Stevanovića dogovorili tudi vodje poslanskih skupin.
Še pred sejo, na kateri bodo glasovali o kandidatu za mandatarja, pa bodo poslanci odločali o odločitvi kolegija predsednika DZ, da se novela zakona o parlamentarni preiskavi in predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč obravnavata po skrajšanem postopku.
