Predstavljen je bil osnutek Strategije razvoja kulture v Mestni občini Murska Sobota za obdobje 2026–2030.
Mestna občina Murska Sobota je v Dvorani Duše Škof v soboškem gradu pripravila javno tribuno, na kateri je strokovni in zainteresirani javnosti predstavila osnutek Strategije razvoja kulture v Mestni občini Murska Sobota za obdobje 2026–2030.
Dogodek je bil namenjen odprti razpravi o prihodnjem razvoju kulturnega sektorja v občini ter zbiranju predlogov in pripomb javnosti, ki jih je mogoče posredovati do 3. aprila 2026.
Strategija razvoja kulture predstavlja temeljni dokument za načrtovanje kulturnih politik in ukrepov v lokalni skupnosti. Dokument analizira obstoječe stanje na področju kulture, opredeljuje razvojno vizijo ter določa prioritete in cilje za prihodnje obdobje.
Njegov namen je omogočiti usklajeno in dolgoročno načrtovanje kulturnih programov, infrastrukture in financiranja.
Javni dialog kot temelj priprave strategije
Na začetku javne tribune je bilo poudarjeno, da je priprava strategije priložnost za skupen razmislek o prihodnosti kulture v občini.
Organizatorji so poudarili, da dokument ni zgolj seznam ciljev in ukrepov, temveč izraz skupne vizije razvoja kulturnega prostora.
Kot so poudarili, je bil proces priprave strategije zasnovan vključujoče. V pripravo so bili povabljeni javni zavodi, kulturna društva, nevladne organizacije, samozaposleni v kulturi ter predstavniki romske skupnosti. Pri oblikovanju izhodišč so sodelujoči posredovali tudi podatke in mnenja o stanju kulturnega sektorja.
Razprava je bila zasnovana kot odprt dialog, v katerem so organizatorji želeli slišati izkušnje, pomisleke in predloge ustvarjalcev ter drugih deležnikov.
Predstavitev strategije
Osnutek strategije sta predstavila Uroš Grilc in Metka Štrajhar iz Zavoda Škrateljc, ki dokument pripravljata v sodelovanju z Zavodom za kulturo, turizem in šport Murska Sobota ter drugimi lokalnimi institucijami.
Grilc je pojasnil, da je strategija rezultat večmesečnega sodelovanja z lokalnimi deležniki. V tem času so pripravili tudi anketni vprašalnik, s katerim so zbrali podatke o stanju in potrebah na področju kulture.
Po njegovih besedah ima dokument dvojni namen. Po eni strani je priprava strategije zakonska obveznost mestnih občin, po drugi strani pa predstavlja priložnost za temeljit razmislek o prihodnjih usmeritvah kulturnega razvoja.
»Strategija ni samo formalnost, ampak pomembno razvojno orodje. Brez jasno zastavljenih ciljev in ukrepov je težko načrtovati razvoj ali pridobivati sredstva, zlasti evropska,« je poudaril.
Dokument vključuje uvodni del, analizo stanja in pregled kulturne identitete območja. Pomemben del predstavlja tudi analiza prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti za razvoj kulture v občini.
Prednosti in izzivi kulturnega prostora
Med ključnimi prednostmi so pripravljavci izpostavili raznoliko kulturno ponudbo ter bogato dejavnost javnih zavodov, društev in festivalov. Pomemben element identitete območja je tudi prekmursko narečje, ki prispeva k prepoznavnosti kulturnega prostora.
Kot prednost so izpostavili tudi potencial kulturnega turizma ter možnosti razvoja kreativnih industrij.
Po drugi strani pa so deležniki v anketah opozorili na več pomembnih izzivov. Med največjimi težavami so omejena finančna sredstva za razvoj kulturne infrastrukture ter dotrajani in prostorsko neustrezni objekti za izvajanje kulturnih dejavnosti.
Poseben izziv predstavlja tudi pomanjkanje nekaterih profesionalnih kulturnih programov. Med drugim je bilo izpostavljeno, da regija nima profesionalnega gledališča, stalne folklorne skupine ali simfoničnega orkestra.
Pomembna težava so tudi prostorske stiske kulturnih društev, ki otežujejo njihovo delovanje in razvoj.
Poudarek na infrastrukturi in mladih
V strategiji je oblikovanih več razvojnih ciljev. Eden ključnih je izboljšanje kulturne infrastrukture ter njena posodobitev. Med pomembnejšimi projekti so omenjeni obnova gradu Murska Sobota, razvoj prostorov za delovanje Mladinskega informativnega in kulturnega kluba Murska Sobota ter izboljšanje pogojev za delovanje kulturnih društev.
Dokument daje velik poudarek tudi vključevanju mladih v kulturno življenje. Predvideni so novi programi na področju kulturnih in kreativnih industrij ter aktivnosti, ki bi spodbudile ustvarjalnost mladih.
Po besedah pripravljavcev je prav aktivno sodelovanje mladih ključno za prihodnost mesta in njegovo kulturno dinamiko.
Razvoj kulturne dediščine
Štrajhar je predstavila cilje na področju kulturne dediščine. Med pomembnejšimi projekti je celovita obnova soboškega gradu, ki naj bi ohranila njegovo avtentično arhitekturno podobo in izboljšala pogoje za muzejsko dejavnost.
Pomemben projekt predstavlja tudi posodobitev Galerije Murska Sobota, ki naj bi postala sodobno in dostopno središče vizualne umetnosti severovzhodne Slovenije.
Strategija predvideva tudi sistematično skrb za kulturne spomenike, vključno z njihovim rednim vzdrževanjem, označevanjem in promocijo.
Med zanimivejšimi projekti je predstavitev arhitekturne zapuščine arhitekta Ferija Novaka skozi urbani sprehod po mestu ter interpretacija arheološke najdbe, lesenega čolna oziroma deblaka iz reke Mure.
Krepitev bralne kulture
Posebno poglavje strategije je namenjeno knjižnični dejavnosti. Pokrajinska in študijska knjižnica naj bi še okrepila svojo vlogo kot osrednja kulturna institucija regije.
Med cilji so nakup novega bibliobusa, nadaljnje izboljšanje infrastrukture knjižnice ter razvoj programov za spodbujanje bralne kulture.
Vizija strategije je, da bi Mestna občina Murska Sobota postala tako imenovana »branju prijazna občina«.
Strategija izpostavlja, da lahko izboljšanje kulturne infrastrukture pomembno prispeva k boljšemu položaju kulturnih ustvarjalcev, večji raznolikosti programov in večji dostopnosti kulture za različne ciljne skupine, med drugim za mlade, starejše, širšo javnost ter romsko skupnost. Pomembno razvojno priložnost predstavlja tudi vzpostavitev Muzeja strpnosti, ki bi poudarjal pomen sobivanja in sprejemanja različnosti ter Mursko Soboto postavil kot zgled na nacionalni in mednarodni ravni.
Strategija poudarja tudi pomen digitalizacije dediščine, na primer z uporabo QR-točk, virtualnih razstav in interaktivnih poti, kar omogoča sodobno interpretacijo in širšo dostopnost kulturnih vsebin. Dediščino je mogoče približati tudi skozi razstave, multimedijske predstavitve in tematske kulturne sprehode v javnih prostorih.
Med priložnostmi so navedeni še čezmejni projekti s sosednjimi državami, razvoj blagovnih znamk na področju dediščine (kulinarika, festivali, lokalne obrti) ter boljše povezovanje ključnih akterjev pri upravljanju in ohranjanju dediščine.
Kultura kot del širšega razvoja
Strategija poudarja tudi povezovanje kulture z drugimi področji, kot so izobraževanje, turizem in gospodarstvo. Poseben poudarek je namenjen razvoju kulturno-kreativnih industrij ter večjemu vključevanju v mednarodne projekte.
Dokument predvideva tudi razvoj kulturnega turizma ter oblikovanje skupne blagovne znamke, ki bi povezovala kulturne vsebine v turistični ponudbi.
Dokument v javni razpravi
Osnutek strategije je objavljen na spletni strani Mestne občine Murska Sobota. Javna razprava bo odprta do 3. aprila 2026, ko se izteče rok za posredovanje pripomb in predlogov.
Po koncu razprave bodo predlogi javnosti vključeni v končno različico dokumenta, ki naj bi ga mestni svet obravnaval in predvidoma sprejel na eni izmed spomladanskih sej.
Pripravljavci poudarjajo, da je strategija živ dokument, ki bo v naslednjih letih tudi evalviran in po potrebi dopolnjen.
Ob zaključku javne tribune so organizatorji udeležence pozvali, naj aktivno sodelujejo v razpravi ter s svojimi predlogi prispevajo k oblikovanju dolgoročne vizije kulturnega razvoja Mestne občine Murska Sobota.
