Stiske vse večje, v Sloveniji nova kategorija prosilcev za pomoč: Revni zaposleni z minimalno plačo

Po Sloveniji deluje kar nekaj humanitarnih organizacij, ki se trudijo pomagati najranljivejšim članom naše družbe. Kako jim uspe nuditi pomoč vsem v časih, ko stroški kar rastejo, medtem ko plače ostajajo enake?

Kar 70 odstotkov prejemnikov pomoči je delovno aktivnih

Na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje že od začetka novega leta opaža zelo velik upad materialnih donacij v primerjavi s preteklimi leti. Njihove police v skladišču se vztrajno praznijo, donacij hrane pa je zelo malo.

»Zelo velike spremembe se pojavljajo v strukturi prosilcev pomoči, in sicer se po pomoč obrača vedno več delovno aktivnih družin,« je za uredništvo povedala Anita Ogulin, predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje.

V humanitarnem programu Veriga dobrih ljudi, ki ga izvajajo pod okriljem Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje, je trenutno med vsemi vključenimi kar 70 odstotkov družin delovno aktivnih.

To pomeni, da gre za družine, kjer starši delajo, pa s svojimi dohodki ne zmorejo poravnati vseh mesečnih stroškov. 

»S paketi pomoči oskrbujemo družine v stiski, ki so vključene v program celostne pomoči Veriga dobrih ljudi, prizadevamo pa si, da družino vsaj enkrat na mesec oskrbimo s paketom prehranskih in higienskih izdelkov,« je razložila Ogulin. 

Tedensko tako razdelijo približno 50 paketov pomoči, mesečno pa pomagajo okoli 200 družinam. 

Pomanjkanje izdelkov zaskrbljujoče

Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje trenutno močno primanjkuje olja, mleka, sladkorja, vložnin, namazov ter začetnega adaptiranega mleka, žitaric, ajdove in koruzne moke, prosene in ajdove kaše, kosmičev. 

Od higienskih izdelkov jim močno primanjkuje toaletnega papirja, zobnih ščetk in past, palčk za ušesa ter šamponov in gelov za tuširanje. Z osnovnimi živilskimi izdelki, kot so testenine in bela moka, pa sprotno oskrbujejo družine in jih imajo trenutno na zalogi dovolj.  

»Navajeni smo, da nekaterih izdelkov večkrat primanjkuje, medtem ko smo s testeninami skoraj vedno za silo založeni. Res pa je, da je takšno pomanjkanje skoraj vseh izdelkov, kot ga imamo letos, zelo zaskrbljujoče,« je razložila Ogulin.

Materialnih donacij s strani fizičnih oseb imajo zelo malo, zato so zdaj večinoma odvisni od donacij podjetij. Vendar so tudi te vse skromnejše in jih močno primanjkuje.

Prosilci za pomoč se sprašujejo, kako bodo preživeli

»Med ljudmi vladata negotovost in skrb zaradi podražitev na skoraj vseh področjih življenja. Sploh sedaj s prihajajočo kurilno sezono in visokimi stroški ogrevanja se vsi prosilci za pomoč sprašujejo, kako bodo poravnali vse mesečne stroške in nakupili hrano, kako bodo preprosto preživeli,« je dejala Ogulin.

Nekateri so se tako primorani odločati med nakupom hrane ali plačilom položnic. V humanitarnem programu Veriga dobrih ljudi je od vseh vključenih družin trenutno 50 odstotkov družin takih, ki so se letos prvič obrnile po pomoč, nam je še zaupala Ogulin in dodala:

»Pa imajo različne oblike dela in zaposlitev. Ta finančna in materialna negotovost poraja tudi vse večji strah in se močno izraža v večjem povpraševanju po humanitarni pomoči. Hkrati pa se izraža tudi skozi bistveno manjše donacije, s katerimi žal ne zmoremo več pokrivati potreb vseh prosilcev.«

Revni zaposleni

Več prošenj za pomoč so opazili tudi pri Rdečem križu Slovenija, in sicer jih imajo sedaj za od tri do pet odstotkov več. 

Socialno ogroženim prebivalcem, ki jim Rdeči križ pomaga, so se v letošnjem letu pridružili še begunci iz Ukrajine in »nova kategorija«, tako imenovani revni zaposleni, torej prosilci in prejemniki pomoči, ki so zaposleni in prejemajo minimalne plače, nam je razložil Matic Slapšak, ki skrbi za odnose z javnostmi pri Rdečem križu Slovenija.

»V mesecu septembru bomo v naše logistične centre prejeli 507 ton osnovnih prehranskih izdelkov iz programa Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim in programa React-EU/Covid-19. Hrano bomo v drugi polovici meseca septembra in v oktobru vozili na naša območna združenja Rdečega križa,« je njihovo situacijo pojasnil Slapšak.

Lansko leto je Rdeči križ za plačilo položnic razdelil več kot pol milijona

Socialne stiske se poglabljajo pri vseh prejemnikih njihove pomoči, še zlasti pa pri osebah, ki živijo v enočlanskih gospodinjstvih, enoroditeljskih družinah, družinah z več otroki ter pri starejših/upokojencih, še toliko bolj, če živijo v enočlanskem gospodinjstvu, je dodal Slapšak. 

»Zavedamo se tudi, da gre pri naših paketih pomoči zgolj za osnovne prehranske izdelke in osnovno pomoč, ki nikakor ne zadošča za preživetje.« 

V lanskem letu so imeli več kot 3500 prejemnikov finančne pomoči: »Zgolj za plačilo položnic smo razdelili več kot pol milijona evrov sredstev. Rdeči križ je z mrežo 56 območnih združenj v preteklem letu z materialno pomočjo pomagal prek 115.000 socialno ogroženim posameznikom širom Slovenije.

Stiske se večajo, prosilcev za pomoč vedno več

Kljub temu, da se je šolsko leto že začelo, dobivajo na Rdečem križu še vedno veliko povpraševanja po šolskih potrebščinah.

Z nakupom potrebščin so že pomagali okrog 5500 otrokom, veliko pa je tudi povpraševanja po higienskih pripomočkih. 

»Stiske se večajo, prosilcev za pomoč je vedno več, prošnje za različno pomoč (od prošenj za osnovne prehranske pakete do šolskih potrebščin, oblačil, higienskih pripomočkov in nenazadnje plačila položnic) prihajajo na naslove naših območnih združenj tako rekoč vsak dan. Donacije, ki jih dobimo, seveda smotrno in obenem kar najhitreje razdelimo naprej pomoči potrebnim,« je pojasnil Slapšak.

50 odstotkov več prošenj za pomoč dobiva Slovenska filantropija

Tudi v humanitarnih programih Slovenske filantropije Viški hrane in Prostovoljski servis so se potrebe zelo povečale, imajo za vsaj 50 odstotkov več klicev in prošenj za pomoč kot na podobno obdobje lani in predlani, potrebe so postale tudi bolj kompleksne. 

»Če smo imeli prej na programih težke situacije ljudi, ki imajo za vir prihodka denarno socialno pomoč, imamo zdaj vedno več uporabnikov, ki imajo minimalno plačo, a s tem ne morejo preživeti meseca,« podobno zgodbo prepoznavajo pri Slovenski filharmoniji.

Situacijo rešujejo tako, da se po svojih zmožnostih trudijo v programa vključiti čim več uporabnikov, čeprav povpraševanju zaradi količine ne sledijo več. 

»V primeru Viškov hrane gredo uporabniki na čakalno listo, sodelavec se pa ves čas trudi iskati nove prostovoljce/ke (brez njih hrane sploh ne bi mogli razdeljevati) ter širiti krog trgovin in obratov s toplimi obroki. V program je vključeno že ogromno število ljudi na devetih lokacijah po Sloveniji, program Prostovoljski servis pa zdaj širimo po naših lokacijah,« je povedala Jasna Rajnar Petrović, predstavnica za odnose z javnostmi pri Slovenski filantropiji.

Pričakujejo, da se bo stanje v prihajajočem času samo se slabšalo.

Karitasu primanjkuje sredstev za pomoč pri plačilu položnic

Karitas trenutno s hrano pokriva vse osnovne potrebe ljudi v stiski. Pomoč v hrani prejema 90.000 oseb oziroma približno 40.000 gospodinjstev po vsej Sloveniji. 

»Seveda pa nam ves čas primanjkuje sredstev za pomoč pri plačilu najnujnejših položnic in dodatne hrane in higienskih pripomočkov, ki obogatijo pakete iz Sklada za evropsko pomoč,« je situacijo razložila Mojca Kepic iz Karitasa. 

Število prošenj, ki jih prejemajo, se povečuje, tako pri družinah, starostnikih in mladih. 

»Opažamo, da se povečujejo predvsem prošnje s strani posameznikov in družin, ki so zaposleni in prejemajo nizko plačilo za delo. Ravno ti niso upravičeni do dodatnih pomoči, ki jih nudi država.«

Letos pričakujejo večje število prošenj

Na Karitas vsako leto pomagajo tudi med 1500 do 2000 najbolj ogroženim gospodinjstvom pri nakupu kurjave. Mnogi kurijo na drva ali kurilno olje, ker nimajo možnosti za boljše sisteme ogrevanja. 

»Letos pričakujemo zelo veliko število prošenj, na katere ne bomo mogli v celoti odgovoriti.« Obseg donacij se pri njih sicer ne zmanjšuje. 

Želite pomagati? Zglasite se pri izbrani humanitarni organizaciji in ponudite roko v pomoč.