Ste se kdaj spraševali, kdo je mož, ki je v 20. stoletju zaznamoval naše mesto? To je Josip Benko poslanec, župan, veleposestnik, trgovec, ki je pomembno vlogo imel tudi v cerkvi, gasilstvu, lovstvu.
Jožef Benko rojen 3. julija 1889 v Tešanovcih, si je na začetku 20. stoletja v vstopu v politiko krstno ime nadomestil z Josip. Svojo pot je začel v tešanovski osnovni šoli, nadaljeval pa v deški meščanski šoli, razlaga zgodovina Franc Kuzmič.
Oče Štefan je imel gostilno in mesnico in družina se je leta 1913 preselila v Mursko Soboto, kjer so se začeli ukvarjati z gostinstvom, hotelirstvom in manjšo obrtno delavnico za predelavo mesnih izdelkov.
Velika proizvodnja na Lendavski cesti
Josip je prvo svetovno vojno preživel na Madžarskem in delal v vojaškem skladišču z živili. Leta 1922 pa je začel s proizvodnjo na Lendavski cesti, kjer se je z leti tovarna le povečevala. Čez štirinajst let so uvedli proizvodnjo konzerv, imel pa je tudi izdelovalnico umetnega ledu in topilnico masti.
Kuzmič pripoveduje, da je v letu 1940 v Benkovi tovarni bilo zaposlenih deset uradnikov, šestdeset kvalificiranih mesarjev in dvajset delavcev. Tedensko pa so zaklali 500 svinj, 200 telet in 80 glav govedi.
Benko bil edini, ki je iz Prekmurja izvažal izdelke in živo živino celo v tujino, in sicer v Nemčijo, Anglijo, Italijo, Češkoslovaško, Avstrijo. Od 212 registriranih izvoznikov v Jugoslaviji je bil leta 1936 na osmem mestu v državi.
Benko je spodbujal prašičerejo in govedorejo in leta 1926 ustanovil Kreditno zadrugo za trgovino in obrt, leta 1944 pa sodeloval pri ustanovitvi trgovske družbe z vini. Nakupovalno bazo naj bi takrat imel celo v Međimurju in zahodni Hrvaški.
Pomembna politična vloga
Josip se je udejstvoval tudi v politiki. Začel je leta 1926 kot gerent Murske Sobote, isto leto pa bil izvoljen za soboškega župana. Na tem položaju je bil vse do leta 1932, ko je začel dvoletni mandat kot poslanec v narodni skupščini na listi Stojadinovićeve Narodne radikalne stranke.
Po besedah Kuzmiča je Benko bil predsednik Zveze industrialcev mesnih izdelkov Jugoslavije.
Takoj po prvi svetovni vojni je začel podpirati razvoj gasilstva v Prekmurju in bil v letih 1934-1941 župni starešina sreza Murska Sobota. Bil je med ustanovitelji lovskega društva leta in kasneje postal tudi predsednik Prekmurskega lovskega društva.
Veliko si je prizadeval, da je dobilo naše mesto leta 1926 elektriko.
Cerkveni podinšpektor
»Nikakor pa ne gre prezreti vloge Benka pri evangeličanski cerkvi,« dodaja Kuzmič. Z odhodom inšpektorja Šandorja Junkunca v Ameriko je namreč bil izvoljen za senioratnega inšpektorja, to nalogo je opravljal vse do okupacije leta 1941, ko so oblast tudi na cerkvenem področju prevzeli Madžari. Do leta 1945 je zasedal položaj podinšpektorja.
Benko je tudi znan po humanitarni pomoči, pri nakupu molilnice je namreč zastavil lastni denar, sicer pa je vedno bil pripravljen pomagati verskim občanom, duhovniškim družinam. Tudi med okupacijo je mnogim pomagal z živili, tudi partizanom.
Kot piše v knjigi Branko Žunec: Josip Benko – mit in resničnost je bil Benko sredi maja 1945 neutemeljeno razlaščen in obsojen na robijo, čez mesec dni pa usmrčen z ustrelitvijo.
Kot zaključuje zgodovinar, so Benku v rojstni vasi pred dvanajstimi leti postavili doprsni kip.
FOTO: Murska Sobota 'inda'
