Sudan je največja afriška država. Površina države meri okrog 2,5 milijona km2. Na tem prostoru živi 39 milijonov prebivalcev. Več kot polovica prebivalcev je črne rase, medtem ko je Arabcev okrog 40 %. Tudi glede veroizpovedi je Sudan heterogena država. Največ je sunitskih muslimanov (70 %), sledijo animisti (25 %) in kristjani (5 %). Pokrajina Darfur leži na zahodu Sudana in ima 7 milijonov prebivalcev. Večino predstavljajo pripadniki temnopoltih plemen. Arabci so v manjšini. Oboji so muslimanske veroizpovedi. Temnopolta plemena se večinoma ukvarjajo s poljedeljstvom, medtem ko so Arabci nomadi.
Konflikt med temnopoltimi plemeni in Arabci v Darfurju ima dolgo zgodovino. Ne gre prezreti dejstva, da so Arabci v prejšnjih stoletjih temnopolta plemena prodajali za sužnje. Tudi danes na njih gledajo kot sužnje in manjvredne prebivalce Sudana. Spor je skozi zgodovino pridobival na intenziteti. Sprva so konflikte povzročale kraje živine in hrane. Leta 1994 pa sudanski predsednik Omar Al Bašir podeli arabskim plemenom več političnih pristojnosti, kar seveda razburi temnopolta plemena, ki se uprejo. Po dolgotrajnih krvavih spopadih sprte strani leta 1999 podpišejo mirovni sporazum. Takoj po podpisu mirovnega sporazuma arabske milice mučijo in zaprejo uporniške voditelje.
Leto 2003 prinese ponovno zaostritev razmer. Nenehno gospodarsko izkoriščanje in politična nadvlada s strani arabske manjšine privedeta do ponovnega upora. Upor vodita Sudanska osvobodilna armada (SLA) in Gibanje za pravico in enakost (JEM). Večina upornikov prihaja iz treh največjih temnopoltih plemen: Zaghaw, Masalit in Fur. Nasproti jim stojijo pripadniki arabskega nomadskega plemena Janjaweed (v prevodu: moški s puško na konju). Ti imajo podporo sudanske vlade, ki jih usposablja in jim daje orožje. Kmalu po začetku upora milice Janjaweed izvedejo več napadov na civilno prebivalstvo v Darfurju. Ob tem ubijajo, ropajo in mučijo pripadnike temnopoltih plemen. Po spopadih izropane vasi požgejo. Najbolj čudi dejstvo, da so milice Janjaweed ob svojih ubijalskih pohodih uničevale mošeje, ubijale verske voditelje in skrunile za muslimane sveto knjigo Koran. S tem pokažejo nespoštovanje do lastne veroizpovedi. Pripadniki mednarodne organizacije Human Rights Watch trdijo, da imajo dokaze, da so v pokole civilnega prebivalstva vmešani pripadniki redne sudanske vojske. Ti naj bi Janjaweedom pomagali pri napadih in poskušali prikriti sledi genocida, ki se izvaja nad pripadniki temnopoltih plemen. Pogosto pri napadih sodelujejo tudi letalske sile sudanske vojske. Spopadi so povzročili beg civilnega prebivalstva na skrajni zahod pokrajine. Okrog milijonu ljudi je uspelo pobegniti v sosednji čad. Enako število ljudi pa se je naselilo v taboriščih ob meji, kjer v nemogočih razmerah čakajo na pomoč. Medtem jih nenehno napadajo arabske milice. Pobeg v čad jim onemogočajo pripadniki sudanske vojske, ki so mejo zaprli. 
Odziv mednarodne skupnosti je bil do danes medel in neučinkovit. Oblasti v Sudanu so pozvali naj izvedejo vse ukrepe za prenehanje nasilja. V državo se je uspelo prebiti manjšim skupinam odposlancev Združenih narodov. Ti so potrdili, da so razmere v pokrajini izjemno slabe in da obstaja sum obstoja množičnih grobišč. Sudanska vlada in predsednik Omar Al Bašir vsakršno vpletenost v spopad odločno zanikajo in obljubljajo, da bodo v pokrajini vzpostavili mir in pogoje za prihod humanitarne pomoči. Zanimivo je, da je sudanski predsednik ukazal, da domači mediji ne smejo poročati o krizi v Darfurju. Prav tako je onemogočil dostop do tujih medijev.
Razloge za neučinkovitost mednarodne skupnosti je potrebno iskati v različnih interesih stalnih članic Varnostnega sveta OZN. Dejstvo je, da je le Varnostni svet OZN organ, ki lahko sproži akcije v primeru ogrožanja miru. Pogoji za posredovanje Varnostnega sveta so bili v Darfurju že zdavnaj izpolnjeni. Sudan je država, bogata z nafto. Po nekaterih podatkih naj bi imel več zalog nafte kot Savdska Arabija in Irak. črpanje nafte v največji meri nadzoruje Kitajska. Manjši delež imajo tudi ZDA in Francija. Rusija prodaja Sudanu orožje. Nenehni spopadi njeni oboroževalni industriji koristijo. Medel odziv ZDA je potrebno pripisati partnerstvu s sudansko vlado v boju proti terorizmu in osredotočenosti operacijam v Iraku. Torej imajo največje države in hkrati stalne članice Varnostnega sveta OZN svoje razloge, zaradi katerih se jim v Sudanu enostavno ne splača posredovati.
Brez posredovanja Varnostnega sveta OZN slovenska pomoč Darfurju ne bo dosegla svojega namena. Humanitarna pomoč je skoraj vedno tarča arabskih milic in le redko doseže izstradano civilno prebivalstvo. Gesta predsednika Drnovška je nadvse humana. čas za rešitev življenj več milijonov ljudi se počasi izteka. Toda pomoč Slovenije ne bo zadostovala za rešitev razmer. Potreben bo odločen in predvsem skupen korak vseh velesil z ZDA, Kitajsko in Rusijo na čelu. Brez dvoma je najbolj odgovorna oseba za nastalo situacijo sudanski predsednik Omar Al Bašir. Aktualna je možnost, da bi se v prihodnjih dneh sprte strani srečale na mirovnih pogajanjih v Sloveniji. Ne bi bilo odveč, če bi naši in tuji diplomati sudanskega predsednika opozorili, da se lahko v zelo kratkem času znajde na Mednarodnem sodišču, kjer se bo moral zagovarjati zaradi kršitev vojnega prava in zločinov, storjenih proti človeštvu. že danes pa je jasno, da velja Darfur za enega največjih zločinov v zgodovini človeštva.
Več podatkov in podrobnosti o spopadu lahko dobite na spletni strani organizacije Human Rights Watch.
