Vrhovno sodišče o pritožbi Franca Šlihthuberja po več mesecih še vedno ni odločilo.
Franc Šlihthuber, nekdanji župan občine Gornji Petrovci, je bil 23. julija lansko leto pravnomočno obsojen na 14-mesečno zaporno kazen zaradi kaznivega dejanja oškodovanja upnikov.
Sodišče je njegov predlog za alternativno prestajanje kazni zavrnilo, je pa nekdanji župan najbolj zadolžene občine v Sloveniji na vrhovno sodišče zoper pravnomočno sodbo vložil izredno pravno sredstvo, to je zahtevo za varstvo zakonitosti, kar je še zadnje pravno sredstvo, ki ga lahko uporabi.
Pritožbo v reševanje prejeli konec oktobra lansko leto
Na vrhovnem sodišču so zadevo v reševanje prejeli konec meseca oktobra 2025. Vrhovno sodišče v tovrstnih primerih sicer nima zakonskega roka, do kdaj mora odločiti, sodniki pa o pritožbi odločajo za zaprtimi vrati.
Po prvih informacijah, ki so sledile po pritožbi, naj bi zadevo obravnavali v sredini meseca decembra 2025.
Iz vrhovnega sodišča so za Sobotainfo v začetku letošnjega leta pojasnili, da o pritožbi Šlihthuberja še ni bilo odločeno.
Na vrhovnem sodišču so pritožbo v reševanje prejeli že pred slabimi petimi meseci, zato smo znova preverili, kakšno je stanje glede odločitve.
-
Lokalno | 16 komentarjev
Franc Šlihthuber bo vsaj do spomladi še grel domačo posteljo
-
Lokalno | 4 komentarjev
Franc Šlihthuber po odločitvi sodišča še ne gre v zapor
-
Lokalno | 3 komentarjev
Komisija za preprečevanje korupcije zaključila postopek glede dogajanja v Gornjih Petrovcih, to so ugotovili
-
Lokalno | 14 komentarjev
Franc Šlihthuber potegnil še zadnjega asa iz rokava
Vrhovno sodišče še vedno brez odločitve
Iz vrhovnega sodišča so sedaj odgovorili, da odločitev v tej zadevi še ni bila sprejeta in ponovno dodali, da posebnega časovnega roka glede odločitve pa ni.
Šlihthuber tako še vedno ostaja na prostosti, saj do odločitve vrhovnega sodišča v zapor ne bo šel.
Po zakonu, če oseba, ki je v času vložitve pritožbe na vrhovnem sodišču, ne prestaja zaporne kazni, se prestajanje odloži do odločitve.
Sodba ostaja pravnomočna, izvršitev kazni je začasno zadržana
Zahteva za varstvo zakonitosti je izredno pravno sredstvo, ki se vloži po pravnomočnosti sodbe. Čeprav je sodba pravnomočna, zakon dopušča zadržanje izvršitve kazni, kadar je vložena zahteva za varstvo zakonitosti.
To izhaja iz zakona o kazenskem postopku, ki določa, da lahko:
- Vrhovno sodišče odloži izvršitev kazni, če bi se z morebitno kasnejšo razveljavitvijo sodbe povzročila nepopravljiva škoda.
Kazen v tem primeru ni odpravljena, sodba ostaja pravnomočna, izvršitev pa je zgolj začasno zadržana.