Sredino neurje s točo je osrednji del Prekmurja močno prizadelo. Zaradi posledic neurja bodo morali namreč uničiti pridelke z več kot 2000 hektarjev njivskih površin, poroča STA.
Škoda v številnih primerih nepopravljiva
Kot ugotavljajo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota, so med neurjem največjo škodo utrpele občine Murska Sobota, Beltinci, Turnišče, Dobrovnik in Moravske Toplice.
Direktor zavoda Franc Režonja je danes podal oceno škode in dejal, da so poljščine na več kot 2000 hektarjih prizadetega območja tako močno poškodovane, da zanje ni rešitve. Posamezne kulture bodo tako morali preprosto uničiti in nadomestiti z drugimi.
"Uničene so kulture, ki so ostale od žetve, predvsem rž in oves, pretežni del pšenice je namreč požet, uničena je koruza, tako silažna kot koruza za zrnje, določeni posevki so poškodovani do 100-odstotno in jih bo treba uničiti in posejati nove kulture, in pa seveda krompir ter vrtnine na prostem, ki so marsikje 100-odstotno poškodovane, velik del je poškodovan od 50- do 80-odstotno ter od 30- do 50-odstotno, pa tudi oljne buče, od 50- do 100-odstotno, ter trajni nasadi, konkretno vinogradi in sadovnjaki," je za STA povedal Režonja.
Dodal je še, da v svetovalni službi že pripravljajo ukrepe, posredovali pa bodo tudi vse bistvene informacije o tem, kako ravnati oziroma zaščititi poljščine.
Zavarovanje poljščin za mnoge neugodna rešitev
Podatki o številu zavarovanih poljščin sicer niso na voljo, a ker do 25 odstotkov škode zavarovalnice ne krijejo in jo pridelovalec mora pokriti sam, se za zavarovanje po besedah Režonje odloča razmeroma malo ljudi.
Dodatno težavo predstavlja še sofinanciranje države, ki je v preteklosti prispevala kar 50 odstotkov zavarovalne premije, danes pa le 30 odstotkov pri vrtninah in sadovnjakih ter 20 odstotkov pri poljščinah, kar pa je po mnenju kmetov preprosto premalo.