V studiu TV IDEA je Marjan Dora tokrat gostil Tiborja Šimonko, predsednika uprave Perutnine Ptuj.
V poslovnem svetu pomagal tudi šport
Rojenega Lendavčana je pri 13 letih šport vodil iz rodnega kraja v Ljubljano, kjer je pozneje postal tudi predsednik Namiznoteniškega kluba Olimpija in Namiznoteniške zveze Slovenije.
V času samostojne države je osvojil naslov državnega prvaka v prav vseh kategorijah z izjemno članske posamične.
Športne izkušnje pa so mu bile v veliko korist tudi v poslovnem svetu: dale so mu delovne navade, ga naučile požrtvovalnosti in razširile njegov krog poznanstev.
Razočaran nad indoktrinacijo
V Ljubljani je sicer obiskoval Gimnazijo Poljane in se nato odločil za študij ekonomije. Na Fakulteti za ekonomijo je nato z razočaranjem spoznal pristranskost profesorjev, ki so študentom skušali vcepiti načela takratnega samoupravnega socializma.
Sam je namreč še danes prepričan, da mora trg ustvarjati bogastvo in pogoje, ki omogočajo socialo.
»Ne moreš imeti močne socialne družbe, če nimaš močne ekonomije zadaj. Vse mora biti usmerjeno v to, da se pogoji za dobro ekonomijo ustvarijo, in seveda potem iz tega ven črpaš maksimum sociale, da lahko dostojno živi tudi tvoj sosed.«
Zgled prodaje državnega premoženja
Po koncu študija je svojo prvo službo našel v Iskri in leta 1987 sprejel povabilo za delo v Belgiji. Pozneje pa se je na predlog takratnega gospodarskega ministra Metoda Dragonje znašel še v slovenski industriji jekla.
Ker so mu železarne sprva predstavljale umazano in neperspektivno industrijo, se je funkcije člana uprave za finance in ekonomiko lotil z zgolj šestmesečnim stažem.
Toda na koncu je z njimi ostal kar 14 let, saj ga je področje začelo zanimati, v družbah pa je prepoznal velik potencial. Po sanaciji so bili tako leta 2004 prvič brez izgube, v naslednjih letih pa že beležili lepe dobičke.
Sledila je morda nekoliko presenetljiva prodaja Rusom, a z izkupičkom so bili zadovoljni.
Kot poudarja, so pri prodaji državnega premoženja od cene bistveno pomembnejša vlaganja in odnos novega lastnika do družbe.
»Ne poznam boljšega primera ali projekta prodaje državnega premoženja, kot je bil ta,« dodaja Šimonka.
Pa vendar si je po mnogih letih zaželel menjavo delovnega okolja.
Od železarstva k perutnini
Kot predsednik uprave Perutnine Ptuj lahko tako danes pove, da je del finančno nadpovprečno stabilne družbe.
Imajo velik potencial za zadolževanje, razvoj in nova vlaganja, njihova skupina pa skupno šteje kar 3600 zaposlenih – od tega jih je 60 odstotkov v slovenskih družbah.
V primerjavi z ameriško perutninsko industrijo, ki je deležna ostrih kritik, pa je proizvodnja v odnosu do živali pri nas bistveno bolj etična, zagotavlja predsednik uprave.
Obenem je v PP približno 20 odstotkov živalim prijazne vzreje, torej imajo piščanci precej več prostora in se lahko gibljejo tudi na prostem, kar se menda odraža tudi na sami strukturi mesa.
Prav zato Šimonka pričakuje, da bo omenjeni trend čez deset let v Evropi prešel v zakon.
V zanimivem pogovoru predsednik uprave PP deli še svoje poglede na procese tajkunizacije in dvojezično poučevanje v šolah, razkriva pa tudi, zakaj v njegovem hladilniku ne boste našli perutničk. Celoten posnetek si lahko sedaj ogledate tudi na spletni strani TV IDEA.
