Daljnovod med Mursko Soboto in Lendavo bi lahko rešil številne težave, ki so nastale minuli konec tedna.
Severovzhod Slovenije se še vedno sooča s posledicami snežnega vremenskega preobrata, ki je v zadnjih dneh prizadel severovzhod Slovenije.
Po intenzivnem sneženju so močne padavine in težek mokri sneg povzročili znatne motnje v oskrbi z električno energijo, motnje v prometu in obsežno sanacijo infrastrukture.
Brez električne energije je bilo več kot 70.000 gospodinjstev. Tatjana Vogrinec Burgar, predsednica uprave Elektra Maribor, je na včerajšnji izjavi za javnost povedala, da je bilo ob 14. uri brez elektrike še 2500 uporabnikov. Danes jih je brez električne energije še okoli 100.
Omrežje bo treba prilagoditi
Po nedavnih težavah v elektroenergetskem sistemu je Vogrinec Burgar poudarila, da je treba omrežje prilagoditi novim razmeram in ga sistemsko posodobiti.
Poudarila je, da so nekatere stvari že predrugačili in jih prilagodili trenutnim situacijam, hkrati pa spomnila, da je bilo omrežje v osnovi vzpostavljeno predvsem za odjem.
Daljnovod Murska Sobota - Lendava kot rešitev?
Da je električno omrežje v Pomurju prešibko, že več let opozarjajo župani pomurskih občin. Težave nastajajo že z individualnimi sončnimi elektrarnami, zaradi prešibkega omrežja pa imajo občine težave tudi s privabljanjem investitorjem.
Ena od možnih rešitev je že dlje časa postavitev 110 kilovatnega daljnovoda od Murske Sobote do Lendave, s čimer bi problem nezadostne moči električnega omrežja in predvsem zanesljivosti z oskrbo električne energije rešen.
Težave zaradi omrežja so se še toliko bolj pokazale ob petkovem obilnem sneženju, zato smo na Elektro Maribor preverili, kako bi daljnovod Murska Sobota - Lendava vplival na električno omrežje ob podobnih težavah.
Zmanjšanje izgube in alternativno napajanje
Rešitev je na papirju že skoraj dve desetletji. Državni prostorski načrt za 110 kilovoltni daljnovod Murska Sobota–Lendava je bil sprejet leta 2008.
Delno gradbeno dovoljenje je pravnomočno že od leta 2022. Kljub temu gradnja še ni stekla v celoti. Zapletlo se je pri delu trase, kjer zaradi upravnega spora in nerešenih razmerij z lastnikom zemljišč še ni mogoče postaviti dveh predvidenih stebrov.
Dokler postopek ni zaključen, celotnega projekta ni mogoče realizirati.
Iz Elektro Maribor so za Sobotainfo pojasnili, da bi daljnovod omogočil dvostransko napajanje, kar bi bistveno izboljšalo zanesljivost oskrbe z električno energijo, hkrati pa bi delno razbremenil obstoječo »prekmursko zanko«, s čimer bi se zmanjšale izgube pri prenosu električne energije.
»V primeru okvare obstoječega daljnovoda 110 kilovoltnega Ljutomer - Lendava bi dodatna povezava omogočila alternativno napajanje razdelilno-transformatorske postaje Lendava in s tem preprečila popoln izpad oskrbe na tem območju ali vsaj skrajšala njegov obseg,« so odgovorili.
Za Goričko prenapajanje ne bi bilo mogoče
Bi lahko zagotovili alternativno napajanje prizadetim območjem (zlasti Goričkemu) preko druge smeri in s tem skrajšali čas brez elektrike?
Na Elektru Maribor odgovarjajo, da je srednjenapetostno omrežje sicer dobro zazankano, vendar so bile tokrat poškodbe tako obsežne, da so bile prizadete tudi rezervne povezave.
Poškodovano je bilo tudi nizkonapetostno omrežje, ki je radialno, zato prenapajanje ni mogoče, so dodali.
Dodatna povezava bi zmanjšala verjetnost dolgotrajnih izpadov
Ob tem so na Elektro Maribor poudarili, da je Pomurje zaradi manjkajoče povezave bolj ranljivo ob ekstremnih vremenskih dogodkih.
Najbolj je ranljivo območje Lendave, dodatna povezava pa bi povečala obratovalno zanesljivost in zmanjšala tveganje za obsežne izpade.
»Dodatna povezava bi zmanjšala verjetnost dolgotrajnih izpadov, ne bi pa jih povsem odpravila. Zato ostaja odgovornost uporabnikov in izvajalcev kritične infrastrukture, kmetij ter poslovnih odjemalcev, pri katerih že kratkotrajni izpadi predstavljajo resno poslovno tveganje ali ogrožajo varnost oziroma življenje, da zagotovijo tudi lastne zasilne vire napajanja,« so odgovorili.
Gradnja predvidena še letos
Na Elektro Maribor so ob tem poudarili, da je gradnja daljnovoda predvidena še v letošnjem letu, zaključek projekta pa najkasneje do leta 2028.
»Ključni izzivi so umeščanje v prostor in usklajevanje z vsemi deležniki.«
