Vedno več krajev po Evropi, poleg Evra, uvaja še lokalne valute. Ta bi bila idealen inštrument, s katerim bi spodbujali domače gospodarstvo, tudi za Pomurje, a je težava v ljudjeh.
Finančna in gospodarska kriza je prizadela velik del prebivalstva, predvsem z ruralnega območja. Nekateri kraji po svetu, tudi v Evropi, so se zato posledicam krize zoperstavili z vzpostavitvijo takoimenova lokalne dopolnilne valute. Ta instrument se je v tujini izkazal kot dober spodbujevalnik lokalnega gospodarstva in bi lahko tako iz objema krize pomagal izplavati tudi Pomurju.
Lokalne valute vse popularnejše
Lokalne dopolnilne valute poznajo že v približno 4.000 lokalnih skupnostih po svetu. Tako so lokalne valute uvedli v 20 francoskih mestih, med drugim Montreuil in Nantes, ter v regiji okoli nemškega jezera Chiemsee, kjer uporabljajo valuto Chiemgauer, s katero so v letu 2012 naredili že za slabih 6,5 milijona prometa. Prebivalci lahko z valutami kupujejo pridelke, izdelke ali plačajo storitve lokalnih ponudnikov in obrtnikov. Denar tako ostaja znotraj regije, od česar imajo korist vsi. Posebnost Chiemgauerja je, da je posamezen bankovec veljaven le tri mesece, zaradi česar se je občutno povečala poraba in kroženje valute ter zmanjšalo kopičenje denarja. Po nekaterih ocenah, naj bi krožil približno 2,8-krat hitreje, kot Evro. Obenem so ponudniki, ki ob prodaji sprejmejo Chiemgauer, 3 % zneska dolžni nameniti dobrodelnim in nevladnim organizacijam v lokalnem okolju.
Pomurju manjka socialnega kapitala
Zaradi precejšnjega obsega kmetijstva in pridelovalnih dejavnosti ter obrtniških dejavnosti, bi lokalna dopolnilna valuta bil idealen inštrument za Pomurje. Z lokalno valuto bi spodbudili kroženje denarja znotraj regije ter omejili njegovo uhajanje in odvisnost od bank. A uspešnost lokalne valute je pogojena z močnim socialnim kapitalom, nam je povedal Bojan Radej, makroekonomist, svobodni raziskovalec na področju družbenih študij, kakovosti življenja, ekonomskih racionalnosti ter metodologije vrednotenja. V regiji mora za to obstajati zaupanje, sposobnost sodelovanja ter reševanje nasprotij brez sovražnosti, kar pa je po besedah Radeja v Pomurju huda prepreka.
Pobuda mora priti od spodaj
Ekonomist Bojan Radej pravi, da se v Sloveniji soočamo z zelo slabim javnim upravljanjem, ki je v Pomurju še posebej izrazito. Zato enostavno ne vidi možnosti, da bi lokalna valuta lahko zaživela od zgoraj navzdol oziroma da bi bila institucionalno zagnana. Edino možnost za uveljavitev vzporednih lokalnih valut vidi v pobudah, ki bi zaživele spodaj, v manjših enotah skupnosti ter se sčasoma razširile na celotno regijo.
Ideja ni od danes
Ideja lokalnih dopolnilnih valut ni stara le nekaj let, temveč mnogo dlje. V času velike svetovne depresije, ki jo je Avstrija po razpadu imperija že dočakala v slabem stanju, so jo uvedli v mestu Wörgl. Tam je brezposelnost dosegla že 30 %, davčni dohodki lokalnih oblasti so močno padli, nad njimi pa so visela še velika bremena dolgov. Občina, ki je bila tik pred brankrotom, je izdala novo valuto, s katero so plačevali delavce, ki so delali na infrastrukturnih projektih, kot so popravila cest, gradnja mostu ter ostala komunalna dela in material. Veljalo je pravilo, da bankovec vsak mesec izgubi 1 % vrednosti, zato so ga bili delavci motivirani čimprej porabiti za nakupe v lokalnih prodajalnah in plačilo storitev. Zaradi izjemnega uspeha valute je brezposelnost v enem letu padla za četrtino, wörglski denarni sistem pa je nacionalni valuti pričel predstavljati resno grožnjo, zato ga je osrednja avstrijska banka po letu dni prepovedala.
Več o uspešnosti lokalnih dopolnilnih valutah lahko preberete na:
http://www.theguardian.com/money/2011/sep/23/local-currencies-german-ch…
http://rt.com/business/france-currency-alternative-euro-415/
http://www.delo.si/gospodarstvo/finance/lokalna-valuta-spodbuja-rast-ma…
