V uredništvo smo pridobili gradivo, ki razkriva, kaj se skriva v notranjosti lendavske bioplinarne, ki je pred leti zaradi smradu razburjala okoliške prebivalce.
Bioplinarna v Trimlinih, ena največjih bioplinarn v Sloveniji, je zadnja leta širila neznosen smrad v okolico, zato so lokalni prebivalci protestirali in uspeli doseči ustavitev njenega delovanja. Lastnik sporne bioplinarne je bilo podjetje Ecos v lasti Jožefa Pavlinjeka, podjetje je pristalo v stečaju, s kopico dolgovi in kazenskimi ovadbami, ki se še rešujejo na sodišču.
Bioplinarna je sicer pred dnevi dobila novega lastnika, stečajni upravitelj pa do pravnomočnosti posla ne razkriva ime kupca, ki je za bioplinarno in pripadajoče zemljišče odštel 600 tisoč evrov.
-
Gospodarstvo | 14 komentarjevBioplinarna: Predelovali odpadke, nezakonito prepeljane iz Hrvaške
-
Gospodarstvo | 10 komentarjev
Kljub prepovedi brezbrižno nadaljujejo s kršitvami
-
Gospodarstvo | 3 komentarjevLastnik razvpite bioplinarne gre v stečaj
-
Lokalno | 4 komentarjevVojno smradu po Lendavi napovedali še prebivalci obmejnega kraja ob Muri
-
Gospodarstvo | 16 komentarjevRazveljavitev odvzema dovoljenja: Občina bo naredila vse za zaščito lokalnega okolja
Pavlinjek najel Sivac, da očistijo svinjarijo
Bilo je poletje 2017, ko je v Prekmurju neznosno smrdelo, smrad pa je začel vznemirjati celo prebivalce hrvaške občine Mursko Središče. Vir smradu je bila bioplinarna v Trimlinih, v lasti in pod upravljanjem družbe Ecos Jožefa Pavlinjeka. Slednji je pod pritiskom okoliških prebivalcev, inšpektorjev in celotne javnosti, povabil na ogled bioplinarne Tomaža Ašenbergerja, lastnika podjetja Sivac, ki se ukvarja z industrijskim sesanjem.
Ašenberger je nato prišel v Trimline in se sestal s Pavlinjekom ter njegovim operativnim vodjem Štefče Angelom, ki sta mu pokazala, kaj bi bilo potrebno, da se očisti.
Ašenberger je po ogledu dal ponudbo, ampak Pavlinjeku se je zdela previsoka, saj se je že takrat soočal s finančnimi težavami. Naposled so se dogovorili tako, da bo Ašenbergerjevo podjetje zagotovilo le sesalec in operaterja, Pavlinjekovi pa bodo poskrbeli za delovno silo, ki bo izvajala čiščenje.
"Za njih smo sesali odpadke iz farmacije, ki so padli iz transportnega traku, ko so te odpadke tiščali v pokrite zalogovnike, da bi zmanjšali smrad," razloži Ašenberger.
Račune rešujejo na sodiščih in rubijo poštni nabiralnik
Po opravljeni storitvi, kjer so po naročilu in glede na finančne (ne)zmožnosti Pavlinjeka očistili le en del odpadkov, se je pa zapletlo pri plačilu računa v vrednosti 3.833,02 evra. Družba Ecos Center je imela že takrat namreč blokirane račune in je bila tako rekoč insolventna, zato je Jožef Pavlinjek ponudil plačilo preko njegovega drugega podjetja Ecos Invest d.o.o., kjer pa je dejansko lastnik njegov sin Jože Pavlinjek. Do plačila še danes ni prišlo, Ašenberger je sprožil civilno tožbo, na soboškem sodišču pa poteka zoper Pavlinjekove postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije.
"Sodišče je že lani razsodilo, da nam mora Ecos Inves d.o.o. plačati 3.833,02 evra ter pripadajoče stroške in obresti. Sedaj dejansko rubimo poštni nabiralnik v Ljubljani, kjer je naslov družbe in ničesar drugega," pravi Ašenberger.
Lastniška povezanost podjetij družine Pavlinjek
Hobotnica podjetij Pavilnjekovih je precej prepletena, Bioplinarna Lendava je bila v lasti družbe Ecos - storitve pri varovanju okolja, ko je ta romala v stečaj, pa je bioplinarno prevzela v najem in upravljanje družba Ecos Center. Tudi ta je pristala v stečaju.
Kot rečeno, pa obstaja še Ecos Invest d.o.o., ki ima sedež v Ljubljani in je v lasti Jožeta Pavlinjeka. Tu velja še omeniti Inoks Plus, ki je v lasti Filipa Miša Pavlinjeka, ki je ravno tako sin od Jožefa Pavlinjeka. Filip Mišo Pavlinjek je še družbenik v podjetju Ecos Center d.o.o v stečaju, Jože Pavlinjek pa je družbenik v podjetju Ecos d.o.o. v stečaju.
V nadaljevanju objavljamo seznam družb, kjer je Jožef Pavlinjek družbenik ali lastnik. Na seznamu ni družb Ecos Center d.o.o. v stečaju in Econ Invest d.o.o., ki sta pa kljub temu lastniško oziroma družinsko povezani z najstarejšim Pavlinjekom.
Za čiščenje bo država dala milijone
Zgodba okoli bivše Pavlinjekove bioplinarne pa kljub novemu lastniku ni končana. V njeni notranjosti je ostalo namreč še okoli 21.000 kubičnih metrov digestata, pri čemer gre za živalske in rastlinske ostanke. Širjenje smradu se tako ob višjih temperaturah zraka nadaljuje, saj se ta odpad razkraja. Odpad v bioplinarni je problematičen, ker so v njem ostanki iz obdelave muljev iz čistilnih naprav, zato ga ni dovoljeno uporabljati za gnojenje kmetijskih površin, ampak se mora uničiti.
Slabe štiri tisočake, kolikor je zaračunal Ašenberger Pavlinjeku, je le pljunek v morje, saj bo za celotno čiščenje in odvoz odpadkov iz bioplinarne morala država plačati najmanj dva milijona evrov.
Zgodba okoli neplačanega računa za čiščenje bioplinarne, kjer tožilstvo Pavlinjeku očita storitev kaznivega dejanja poslovne goljufije, se nadaljuje v januarju. Takrat naj bi tudi zaslišali njegovo desno roko v bioplinarni Štefče Angela, če ga bodo uspeli izslediti.
Za komentar glede stanja v bioplinarni in navedena razkritja smo poklicali tudi Pavlinjeka, ki pa se za zdaj na naše klice ni odzval.
