Ohranja svoje dostojanstvo, a brez debele kože ne gre.
Neprofitna organizacija Ambasada Rog je objavila zapis 24-letnega Hassana iz Burundija, sicer električarja, ki se v Sloveniji preživlja z delom v restavraciji.
V zapisu sta strnjeni dve njegovi izkušnji.
Prva je z avtobusa, kjer ga je domov v Ameriško pošiljala starejša ženska. Za njim se je drla tudi, ko sta izstopila na isti postaji, a prenehala, ko se je vmešal eden od potnikov.
Izkušnja ga je razburila. A mu je socialna delavka v azilnem domu svetovala, naj bo »bolj trd«. Isto mu je na srce položila tudi učiteljica slovenščine.
Druga izkušnja, ki je predstavljena v objavi, je iz trgovine. Hassana naj bi tam neumorno spremljal varnostnik - dokler mu ni nekega dne v roke porinil 10 evrov, ker dobro opravlja svoje delo.
Od takrat dalje sta prijatelja.
»Zdaj razumem, da so ljudje različni. Eni nas ne marajo, eni nas ne poznajo in se nas zato bojijo, eni pa so prijazni. Imam tudi veliko prijateljev,« piše v objavi.
Hassan se je privadil življenja v Sloveniji. Ne razume le, zakaj tisti, ki imajo, ne pomagajo tistim, ki nimajo, kot je navada v Burundiju.
»Neko žensko vidim vsak dan in ji odnesem hrano iz restavracije ali pa ji dam nekaj drobiža. Nekajkrat se je že zgodilo, da so me mimoidoči opomnili, da to ni dobro. Še do danes mi ni nihče razložil, zakaj to ni dobro, zato tega še zdaj ne razumem.«
