Ob prehodu državne meje med Slovenijo in Avstrijo je razlika v očiščenosti cest več kot očitna.
Zimski čas prinaša tudi nevšečnosti za voznike. Sneg, poledica in plundra na cesti so vse prej kot prijetni spremljevalci zime, zato ni nič nenavadnega, da vsako leto znova beremo o tem, da so zimske službe pripravljene na snežne padavine, na drugi strani pa številne odzive ogorčenih voznikov, ki zaradi nekaj centimetrov snega niso pravočasno prišli v službo, kino ali pa so za nekaj minut zamudili odprtje nove trgovine in posledično ostali brez televizorja za 290 evrov. Obsedenost s čiščenjem cest in pločnikov je šla celo tako daleč, da snežni plugi plužijo in posipavajo ceste in pločnike tudi v nedeljo zvečer, čeprav še zmeraj sneži.
Preventivno pluženje
Kot nam je pred dnevi pojasnil vodja vzdrževanja cest v družbi cestnega podjetja, pravilnik določa, da je potrebno ceste plužiti, ko se nabere 10 centimetrov snega. A oni se s plugi na ceste podajo že prej. Tako je bilo tudi minule dni, ko je bilo moč videti pluženje cest, na katerih praktično ni bilo snega. Sicer ima cestno podjetje na območju Pomurja štirideset plužnih enot, med katerimi so tovorna vozila in traktorji.
Nekoliko drugačna situacija je bila včeraj, ko je zaradi celodnevnega sneženja po celotnem Pomurju sneg oziroma plundra ostajal na cestišču manj pomembnih cest, medtem ko so glavne ceste bile večinoma sproti očiščene.
Šok ob prečkanju meje
A povsod niso tako zelo pedantni glede čiščenja snega s cest. Predvsem v državah, ki si jih tako zelo radi jemljemo za vzor. Skandinavci in Švicarji, v nekaterih delih države pa tudi Nemci in Avstrijci snega s cest ne plužijo sproti, temveč ga posujejo s peskom. Tako nas ob prečkanju slovensko-avstrijske meje na cesti pričaka plast steptanega snega. Primerjavo si lahko ogledate v zgornjem posnetku, ki je nastal včeraj zvečer.
Sol je uničujoča za ceste in naravo
DARS je minuli vikend iz sobote na nedeljo porabil kar 130 ton soli. Veliko več je je bilo porabljene še na lokalnih cestah, mestnih ulicah in pločnikih. Strokovnjaki že dalj časa opozarjajo, da sol uničuje ceste, tlake, dolgoročno pa je pri soljenju najbolj škodljivo zastrupljanje tal neposredno ob cestah. Tako ni presenetljivo, da so naše ceste spomladi v katastrofalnem stanju, zaradi česar jih je potrebno neprestano krpati in prenavljati. Posledice občuti tudi narava, predvsem drevesa ob cestah. Kanadski znanstveniki so pred leti ovrgli splošno prepričanje, da se večina soli prek površinskih vod izpere v reke in jezera. Po njihovi raziskavi naj bi se kar 55 odstotkov soli preneslo v podtalnico.
Kaj pa varnost?
Ob tem se poraja vprašanje, če varnost in udobje, ki nam ga nudijo splužene ceste, ni pomembnejša od denarja za čiščenje in popravila cest ter naravo v okolici cest. Bojan Žlender s Sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu je mnenja, da neuporaba soli za preprečevanje poledice pomeni velik preskok v miselnosti ljudi. Pa smo na to pripravljeni?
