V Murski Soboti so na tretjem pogajanju pridelovalcev in predelovalcev pšenice slednji za najboljši razred A ponudili 180 evrov, za razred B 1 160, za B 2 150 in za razred C 140 evrov za tono. Pridelovalci to ocenjujejo za sramotno, saj so za najboljšo zahtevali 200 evrov. Od ministra Dejana Židana pa zahtevajo razpustitev žitne verige.
Ponujena cena sramotna
Mlinarji niso upali ponuditi višje cene, pustili pa so možnost, da kmetom dodajo kakšno premijo ali jim odštejejo stroške odkupa, je po pogajanjih povedala koordinatorica žitne verige in direktorica zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjana Zagorc, poroča STA. Za vodjo pridelovalske strani Franca Küčan je ponujena cena sramota.
"Ob hudih težavah pri jesenski setvi, spomladanskem sušnem obdobju in nizkih pridelkih imamo povprečno za pet evrov manjšo ponujeno ceno. Vsa leta so naši kupci pridno izkoriščali borze, češ da cena ne sme biti višja, danes pa niso pristali na to. Izhodiščna cena na Madžarskem je za krušno pšenico 167 evrov plus pariteta, ta je v Sloveniji 20 evrov, kar pomeni, da je cena skoraj 190 evrov," je povedal Küčan.
Mlinarjem je še očital, da bodo morali v tujimi kupiti od 50 do 60 tisoč ton, za kar pa bodo pripravljeni plačati več. S tem ne spoštujejo dogovora iz žitne verige, da si bodo pomagali, kmetje pa po njegovih besedah za jesensko setev ne bodo imeli denarja.
Od Židana zahtevajo razpustitev žitne verige
Sindikat kmetov Slovenije v imenu pogajalske skupine pridelovalcev v žitni verigi tako od ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejana Židana zahteva, da razpusti žitno verigo, ker ta ne deluje v skladu s podpisanimi akti iz leta 2010 in ker predelovalci že drugo leto zapored enostransko določajo cene, ki so nižje od tržnih in od konkurenčnih.
Dogovor vedno vprašljiv
Predstavnik mlinarjev Karel Pojbič iz soboškega Mlinopeka je sicer po sestanku dejal, da je dogovor vedno vprašljiv, ker je Slovenija majhen trg, več pa da mlinarji ne morejo ponuditi, saj bodo že tako ali tako poslovali z minimalnim dobičkom ali celo izgubo, še poroča STA.
"Želje kmetov so tako visoke, da ne upamo v te kombinacije, predstavljamo ljudi in njihova delovna mesta, ki so lahko ogrožena, in ne morejo mi vsiliti cene, ki ne pokrije stroškov," je še dodal Pojbič.
Kmetje so na drugem srečanju za najboljšo pšenico zahtevali 200 evrov, za razred B 1 185, za B2 170 in za C oziroma krmno pšenico od 150 do 155 evrov za tono.
