Medtem ko mnoge pridelovalne površine pri nas samevajo, v Sloveniji pridelamo le eno tretjino zelenjave, ki jo porabimo. Ostalo uvažamo iz tujine.
V Sloveniji že vrsto let ne pridelamo dovolj hrane, da bi zadostili lastnim potrebam. Še posebej zaskrbljujoča je nizka samooskrba z zelenjavo. Danes namreč pridelamo le tretjino zelenjave, ki jo porabimo, kar dve tretjini zelenjave pa uvažamo iz tujine. Tudi iz držav onstran luže.
Trgovci izsiljujejo pridelovalce
Eden izmed večjih razlogov za tako nizko samooskrbo, je nepovezanost kmetov, ki se ukvarjajo s pridelavo zelenjave, nam je povedala strokovnjakinja za zelenjadarstvo Miša Pušenjak s KGZ. Ti se morajo tako individualno dogovarjati s trgovci, kar pa slednji izkoriščajo za izsiljevanje čim nižjih odkupnih cen zelenjave. Marsikomu se zato enostavno ne splača pridelovati zelenjave za masovno prodajo. Pridelovalci bi zagotovo boljša pogajalska izhodišča lahko dosegli, če bi bili povezani ter tako močneje nastopili proti trgovcem.
Težave povzročilo odprtje mej
Drugi dejavnik, ki je močno vplival na znižanje samooskrbe z zelenjavo, je bilo odprtje mej. Pred tem je bil uvoz zelenjave iz tujine povezan z dodatnimi stroški, kar je dajalo konkurenčno prednost domačim pridelovalcem, pojasni sogovornica. Po odprtju mej je cenejša zelenjava iz tujine postala lažje dostopna, domači pridelovalci, ki imajo visoke stroške pridelave, pa svoje proizvodnje niso znali prilagoditi temu ter so postali nekonkurenčni.
Kmet vedno potegne kratko
Tretja težave zelenjadarstva pri nas je ta, da so zadruge na tem področju odpovedale. Zadruge so stopile skupaj na področju živinoreje in mlekarstva, kjer se dobro pogajajo s trgovci, na področju zelenjadarstva pa so, razen nekaj manjših izjem, povsem odpovedale. Njihova naloga bi morala biti vzpostavitev partnerskega odnosa med trgovci in kmeti, ki ga sedaj ni, oziroma kmetje vedno potegnejo kratko ter so prisiljeni na račun zaslužka trgovcev nižati svoje cene.
Z zelenjadarstva živi cela družina
Obstajajo pa tudi svetle izjeme, ena takih je kmetija Mihec v Stojncih, kjer se z zelenjavarstvom na desetih hektarjih preživlja celotna družina. Medtem, ko mama Jožica Janžekovič zelenjavo prodaja na tržnici, ostali člani družine delajo na njivi. Pridelujejo vse vrste vrtnin, od paprike, špargljev, paradižnika, kumar do solat.
Letno pridelajo 500 ton zelenjave
Zaradi nezaposlenosti žene so pred leti poskusili z vzgajanjem kumaric, pove gospodar Franc Janžekovič. Pridelavo so potem z leti povečevali in širili. Sedaj letno pridelajo približno 500 ton zelenjave, družina pa je v celoti finančno odvisna od kmetije.
V subvencije ne verjamejo
Celotno kmetijo in pridelavo so vzpostavljali postopoma, brez kakršnihkoli kreditov in subvencij. Ob tem dodaja, da je za uspeh pomembno, trdno delo, učenje, kvaliteta zelenjave ter seveda na koncu pridelek dobro prodati. A kot pravi, slovenski kupci cenijo dobro in kvalitetno zelenjavo. Še posebej domačo, za katero vedo, da prihaja s kmetije.
