Danes mineva 95 let odkar se je Prekmurje po 900 letih življenja pod Avstro-Ogrsko priključilo k matični Sloveniji.
Danes mineva 95 let odkar je v Prekmurje vkorakala vojska Kraljevine SHS in po 900 letih Prekmurje priključilo nazaj k matični državi.
Madžarizacija prinesla odpor
Prekmurje je v času Avstro-Ogrske bilo del ogrskega dela monarhije. Prekmurci so v monarhiji vse do prehoda iz 19. v 20. stoletje živeli mirno, takrat pa se je nad njimi začela izvajati načrtna madžarizacija. Načrt je bil prekmurske Slovence oropati narodne zavesti. Učinki madžarizacije pa so bili nasprotni od pričakovanih. Prekmurski Slovenci so se po zaslugi duhovnikov upirali madžarizaciji, pri čemer sta pomembno vlogo odigrala Franc Ivanocy in njegov učenec Jožef Klekl starejši.
Odločilna Pariška konferenca
Po koncu 1. svetovne vojne je bila tako Prekmurskim Slovencem misel na priključitev Prekmurja h kraljevini SHS vedno bolj ljuba. To obdobje je zaznamovala tudi kratkotrajno obdobje Murske republike z Vilmošem Tkalcem. Do priključitve Prekmurja h Kraljevini SHS je prišlo po nalogu pariške mirovne konference prišlo na današnji dan, 12. avgusta, leta 1919. Velike zasluge, da je Prekmurje pripadalo Kraljevini SHS je imel teolog Matija Slavič, vodja referata za Prekmurje znotraj narodnega sveta za Štajersko.
Porabje, kljub prizadevanjem, ostalo izven Slovenije
Do prelomnega dejanja je prišlo v Parizu, ko je bil z naknadnim sklepom vrhovnega sveta mirovne konference večina ozemlja, kjer je v tedanji Ogrski živelo večinsko slovensko prebivalstvo – današnje Prekmurje, naknadno priključeno novonastali skupni državi SHS. Porabje je kljub vsem prizadevanjem ostalo zunaj meja takrat novonastale domovine slovenskega naroda. Glavno in največje delo, ki je privedlo do teh prelomnih časov, pa je bilo pred tem že opravljeno tukaj, doma. Opravili so ga slovenski narodni buditelji, od Jožeta Klekla starejšega in njegovih sodobnikov, obeh Küzmičev, Ivanocija Küharja, Baše, Klekla mlajšega, Jeriča in mnogih drugih.
»Odločitev o Prekmurju za nobeno stran ni bila idealna, ne za našo ne za Madžarsko. Za nas bi bila idealna odločitev poleg Prekmurja še priključitev Porabja. Malo je takih, ki bi si pri razmišljanjih o tej zadevi upali iti do konca.« Doc. dr. Andrej Hozjan, zgodovinar (Bob dneva v časopisu Večer).
Priključitev proslavili v Beltincih
Predvsem mlajše generacije se pogosto sprašujejo, zakaj državne proslave ob tem prazniku potekajo predvsem v Beltincih. 17. avgusta 1919 so v Beltincih s ključnim shodom proslavili priključitev Prekmurja k matičnemu narodu, zatem pa je prišlo do prenosa vojaške oblasti civilnemu vodstvu. Slovenci smo v svoji zgodovini v glavnem zgubljali, zato je priključitev Prekmurja oz. združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom izjemno pomemben zgodovinski dogodek.
Zasedba brez krvi
Vojska Kraljevine SHS je v Prekmurje zasedla brez prelivanja krvi in takoj začela vzpostavljati novo upravo. Prekmurje se je tako, kljub začetnim težavam, začelo vključevati v državne mehanizme Kraljevine SHS.
Prekjezeroletno robstvo konec jemle
Deca ste lüblene slovenske matere, slavne Slovenije, štera prebridke skuzé morete točiti. ... Poslüšajte jo, potrta srca, poslüšajte jo vsi mladi i stari, katoličanci i evangeličanci, bogati i soromaki, vsi ste njéni, nad vse vas razprestera svoje materne peroti, zato ka ste vsi njena deca, zato ka ste vsi Slovenci. To ste! ... To veselo vest, glas preradosten tvojega rešenja ti naznanja tvoja slovenska mati, mati Slovenija. Prekjezeroletno robstvo konec jemle. ... Veseli se, dobro slovensko lüdstvo, vüra tvoje slobode je odbila, vernost tvoja je plačo dobila!"
Jožef Klekl, star.
Novine, 17. avgust 1919
