Na Trgu zmage se je praznovanje prvega maja začelo že s postavljanjem mlaja. Omenjena tradicija se je na ozemlju današnje Slovenije začela že leta 1890. Sprva v rudniških krajih, kmalu zatem pa tudi v industrijskih območjih v Trstu, Ljubljani in Mariboru. Od leta 1948 je v Sloveniji prvi maj uzakonjen kot državni praznik in kot tak med Slovenci zelo priljubljen. Danes dopoldne so v Murski Soboti postavili mlaj, ki opozarja na pravice delavcev.
Praznik dela in postavitev mlaja zelo čustveno obeležujejo Murini delavci, ki se že vrsto let ukvarjajo z negotovimi razmerami. Ob prazniku dela se vedno ozrejo nazaj.
»Še vedno se borimo za delavske pravice,« pravi Jolanka Horvat iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije območna organizacija Pomurje (ZSSS OO za Pomurje).
Horvatova, ki je tudi zastopnica Murinih delavcev, dodaja, da jim ta praznik pomeni veliko in jih popelje v čase, ko je bilo vsega na pretek in vse lepše. Sedaj pa po njenih besedah gredo stvari samo še navzdol, saj gre vsak mesec eno podjetje v stečaj in je tako vedno več delavcev na Zavodu za zaposlovanje.
»Enkrat bo treba narediti temu konec in poskrbeti za nova delovna mesta. Delavci pravice dosežejo le s protesti in shodi, drugače v naši Sloveniji ne gre. Moramo se boriti za tisto, kar nam je še ostalo, ampak je še samo peščica ljudi, ki dejansko to tudi izvaja,« še pove Horvatova.
Praznik dela pomeni zgodovino
Zdenka Bobovec, predstavnica SSS OO za Pomurje, je prepričana, da praznik dela pomeni zgodovino.
»´Skupaj smo močni´ je moto letošnjega praznika dela. Ta praznik pomeni najprej zgodovino, saj vsako leto ugotavljamo, da se zgodovina ponavlja. Predvsem 3x8, to pomeni 8 dni dela, 8 ur počitka, delavci bi morali še bolj revolucionarno nastopiti po podjetjih in zavodih, da bi se te tri osmice upoštevale.«
Glede na to, da je Pomurje še vedno v vrhu po izplačilu najnižjih plač, bi morali delavci ob 1. maju še bolj povzdigniti glas.
»Delavci se bolj borijo za svoje službe kot pa za svoje pravice.«
Delavci še vedno na kršitev delovnopravne zakonodaje opozarjajo s protesti in shodi. Največ kršitev beležijo v gradbeništvu in pri manjših delodajalcih. Delavci pa se le redko odločijo za prijavo kršiteljev, saj se bojijo za svoje službe.
Zbiranje podpisov za spremembo Zakona o minimalni plači
Delavski praznik pa je tudi začetek akcije zbiranja podpisov za spremembo Zakona o minimalni plači. Ker minimalna plača vključuje vse dodatke razen dodatka za nadurno delo.
»Pričakujemo, da se bodo Pomurci aktivno vključili v to podpisovanje, saj smo prvi pri najnižjih plačah. Minimalna plača delavca v V. tarifnem razredu je ista kot pri delavcu v I. tarifnem razredu. V minimalno plačo spadajo vsi dodatki razen nadurno delo, tako delavci, ki delajo nočno delo, dobijo takšno plačo, kot če bi delali samo dopoldne, isto je pri trgovcih in drugih, ki delajo za praznike in vikende. To ni pošteno, zato je treba stopiti skupaj. Delavci morajo živeti, ne pa životariti.«
Na predvečer prvega maja bodo tako zvečer zagoreli kresovi, na prsih obiskovalcev pa bodo na zgodovinske dogodke spominjali rdeči nageljni.
