V pričakovanju ojunačenja kmetijskega resorja
Konec januarja so v Nafti Lendava predstavili projekt izgradnje ene največjih tovarn za proizvodnjo biodizla v Srednji Evropi. 22,2 milijonov evrov vredna investicija bo poleg 23 novih in 50 posrednih delovnih mest ter razvojnega laboratorija pripomogla tudi k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, kar predstavlja prispevek Slovenije k uresničevanju kjotskega protokola. Z uporabo lendavskega biodizla, ki bo predstavljal 88 odstotkov celotne domače proizvodnje, bi lahko tako vsa v Sloveniji registrirana osebna vozila prevozila 1.500 km na leto.
V Nafti Lendava so prepričani, da lahko njihov projekt predstavlja veliko priložnost za domače kmetijstvo in njegovo prestrukturiranje na nove poljščine. Za potrebe tovarne naj bi namreč lahko z oljnicami posejali približno 60.000 hektarjev kmetijskih obdelovalnih površin. Ta številka pa pri nas naj niti ne bi bila dosegljiva. V zadnjih letih je bilo v Sloveniji zasejanih od 2000 do 3000 hektarjev oljne ogrščice.
Pričakujejo ojunačenje kmetijskega resorja
Mag. Radovan žerjav, tehnični direktor Nafte Petrochem, pravi, da so se ves čas priprave projekta pogovarjali s kmetijskim resorjem. »Pogovarjali smo se tako s posamezniki kot tudi s kmetijskimi zadrugami in kmetijskimi gospodarstvi. Interes je vsekakor izredno velik. Je pa dejstvo, da v Sloveniji kakšne resne pridelave olja oljne ogrščice ni. Zato od kmetijskega resorja pričakujemo, da se bo ojunačil in vzpostavil resno pridelavo olja oljne ogrščice. Ni namreč dovolj, da se oljna ogrščica poseje na polje, pomembno je tudi, da se iz nje pridela olje. Ocene o razpoložljivih površinah v Sloveniji so zelo različne in se gibljejo od 7.000 pa tja do 20.000 ha. Kje je resnica, je težko oceniti. Dejstvo pa je, da bomo za potrebe tovarne v Lendavi surovino tudi uvažali tako iz držav Evropske unije kot tudi izven,« pravi mag. žerjav, ki je sicer tudi predsednik Regionalnega razvojnega sveta dežele ob Muri. Z doma kupljenimi surovinami in uvozom le-teh bodo tako pridobili potrebnih 60.000 ton oljne ogrščice.
Poljščine ne bodo novo 'črno zlato'
Po besedah žerjava bi se lahko vzpostavitev pridelave olja pri nas izvedla v relativno kratkem času. »Ocenjujem, da je prešo za stiskanje zrnja oljne ogrščice možno zgraditi v dobrem letu. Kar se pa tiče vzpostavitve resne pridelave same rastline, pa bi zagotovo potrebovali dve do tri leta.« Kljub veliki priložnosti za kmete pa prvi mož Regionalnega razvojnega sveta pravi, da nove poljščine zagotovo ne bodo postale novo črno zlato, saj je površin na zemlji enostavno premalo.
V sklopu prestrukturiranja Tovarne sladkorja Ormož tudi tam načrtujejo ekološko naravnan projekt. TSO namreč v sklopu prestrukturiranja načrtuje proizvodnjo bioetanola. Investicijska vrednost projekta v Ormožu je ocenjena na 35 do 40 milijonov evrov.
V Tovarni sladkorja Ormož, ki je sicer v lasti nizozemskega živilskega koncerna Consun, bi želeli proizvajati 50.000 m3 letno, za surovino pa bi uporabili žita, in sicer pšenico ter koruzo. Obojega bi potrebovali 133.000 ton na leto oziroma 400 ton na dan. Tudi ta številka pa je za slovensko kmetijstvo prevelika, tako naj bi doma odkupili vso razpoložljivo kapaciteto žit, ostalo pa bi uvozili iz Madžarske. Ob mlinski industriji bi lahko tako imeli kmetje dodatno alternativo za prodajo svojega pridelka. Ormoški projekt zaenkrat ostaja v oblakih, saj dokončne odločitve o prestrukturiranju še ni. Sicer so v začetku tega meseca zaposleni v TSO začeli prejemati odločbe o prenehanju delovnega razmerja. Večina od 197 zaposlenih naj bi v tovarni ostala še največ dve leti, do takrat naj bi se končala tudi razgradnja tovarne.
Sodelovanje med Lendavo in Ormožem smiselno
Sam bioetanol ne predstavlja konkurence biodizlu, pravzaprav sta partnerja v proizvodnji. Bioetanol se lahko namešča le v rafineriji in tako se sama po sebi ponuja možnost sodelovanja na relaciji Lendava-Ormož. Pri tem bi pomembno vlogo lahko odigrala napovedana gradnja drugega železniškega tira med Slovenijo in Madžarsko. Zdajšnji tir poteka od Murske Sobote preko Goričkega na Madžarsko, za oba projekta v Ormožu in Lendavi pa bi bilo najbolje, če bi drugi tir potekal od Beltincev preko Lendave do Madžarske.
Mag. Radovan žerjav o sodelovanju pravi: »V kolikor bo tovarna bioetanola v Ormožu zgrajena in hkrati izgrajena tudi rafinerija v Lendavi, bi bilo zagotovo najbolj smiselno, da bi ti dve lokaciji oz. ti dve tovarni sodelovali.« Nekaj vprašanj glede možnosti sodelovanja med Lendavo in Ormožem smo poslali tudi direktorju Tovarne sladkorja Ormož Juriju Dogši, vendar zaradi zasedenosti ni našel časa, da bi nanje odgovoril. Dogša pa je na strokovnem posvetu 'Biogoriva in zanesljivost oskrbe z gorivi' v državnem zboru lanskega junija glede ormoškega projekta dejal, da bi to moral biti nacionalni projekt.
