Pedopsihiater Aleksander Koroša: Duševne stiske mladih je treba prepoznati pravočasno

Pedopsihiatrija ali otroško-mladostniška psihiatrija je medicinska stroka, ki se ukvarja z duševnim zdravjem otrok in mladostnikov. Kljub temu da se o njej vse pogosteje govori, ostaja za marsikoga še vedno slabo poznana in pogosto obdana s predsodki. 

Kot pojasnjuje pedopsihiater Aleksander Koroša iz Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov Zdravstvenega doma Murska Sobota, gre za področje, ki je izjemno kompleksno in temelji na timskem delu.

»Duševne motnje so praviloma preplet različnih dejavnikov, zato pri obravnavi pogosto sodelujemo z drugimi strokovnjaki: psihologi, socialnimi delavci, šolskimi svetovalnimi službami. Moja specifična vloga kot pedopsihiatra je tudi predpisovanje zdravil, hkrati pa velik del dela zajema svetovanje in psihoterapevtske pristope,« pojasnjuje Koroša.

Kdaj govorimo o duševnih motnjah?

Pomembno je razumeti, da vse težave še niso nujno duševna motnja. Otroci in mladostniki se lahko soočajo z različnimi stiskami, ki ne vplivajo bistveno na njihovo vsakodnevno delovanje. 

»Ko pa težave začnejo motiti šolski uspeh, odnose z vrstniki ali družinsko življenje in pride do umikanja iz okolja, takrat govorimo o duševnih motnjah, ki zahtevajo strokovno pomoč,« poudarja.

Znaki so lahko sprva nejasni, vendar jih ne gre spregledati. Med pomembnejšimi opozorilnimi znaki so povečana agresivnost, avtoagresija, izrazita tesnoba, dolgotrajna žalost ali socialni umik. 

»Včasih se zdi, da gre za 'normalno' mladostniško vedenje, a meja med običajnimi razvojnimi spremembami in stisko, ki zahteva pomoč, je lahko zelo tanka,« dodaja.

Najpogostejše težave otrok in mladostnikov

V Centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov se najpogosteje srečujejo z otroki z učnimi težavami, s hiperkinetično motnjo oziroma ADHD ter z motnjami iz spektra anksiozno-depresivnih motenj. Prav slednje so v porastu, ne le v Sloveniji, temveč po vsem svetu.

»Razlogov je več. Deloma gre za večjo dostopnost pomoči in večjo ozaveščenost, hkrati pa tudi za spremembe v družbi. Mladostniki so ena najbolj ranljivih skupin, saj intenzivneje doživljajo dogajanje v okolici in nanj reagirajo drugače kot odrasli,« razlaga Koroša.

Mladostništvo in vpliv okolja

Mladostništvo je obdobje burnih telesnih, čustvenih in psiholoških sprememb. Gre za čas iskanja identitete, večje samostojnosti in oddaljevanja od primarne družine, ob tem pa postajajo vrstniki in danes tudi socialna omrežja vse pomembnejši dejavnik.

»Socialna omrežja so le eden izmed dejavnikov in niso edini krivec. Vedno gre za preplet različnih vplivov in tudi za različno stopnjo psihološke odpornosti, ki jo imajo posamezniki. Del te odpornosti je prirojen, del pridobljen, veliko pa lahko naredimo tudi sami z vsakodnevnimi navadami in podporo,« poudarja pedopsihiater.

Pomen zgodnjega ukrepanja in sodelovanja

Koroša izpostavlja, da je smiselno najprej poiskati pomoč v otrokovem neposrednem okolju, pri starših, sorodnikih, šolskih svetovalnih službah ali vzgojiteljih. Če se kljub temu težave ne izboljšajo, je pravi trenutek za vključitev zdravstvenega sistema.

Center v Murski Soboti tesno sodeluje z vrtci, šolami in lokalnimi institucijami ter izvaja tudi preventivne programe, kot sta Vlagaj v igro, trening starševstva, in Cool Kids, namenjen otrokom z anksioznimi težavami.

Brez strahu pred stigmo

»Pedopsihiatrija ni bavbav,« poudarja Koroša. »Gre za običajne pogovore z zdravstvenimi strokovnjaki in za bolezni, ki so primerljive z drugimi, tako kot pri prehladu tudi tukaj ni vedno potrebna pomoč, ko pa težave ne izzvenijo, je prav, da jo poiščemo.«

Prvi korak k pomoči je priznanje, da pomoč potrebujemo. »Ko to spoznamo, smo že na dobri poti,« zaključi sogovornik in vabi starše ter mladostnike, naj se brez zadržkov obrnejo na Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov v Zdravstvenem domu Murska Sobota.