Obiskali smo tabor Roda veseli veter v Domanjševcih, kjer 25 otrok in mladostnikov preživlja počitnice v stiku z naravo.
Včeraj se je z dvigom zastave in prižigom tabornega ognja tudi uradno pričel enotedenski tabor, ki ga v Domanjševcih prireja taborniško društvo Rod veseli veter iz Murske Sobote. Približno 25 otrok in mladostnikov tam preživlja počitnice na malce drugačen način, v stiku z naravo ter spoznavanjem novih veščin. Obiskali smo jih v taboru ter z njimi preživeli prijetnih nekaj uric.
Taborniški dan se prične s telovadbo
Povprečen dan tabornika se prične z vstajanjem okoli sedme ure zjutraj, temu pa sledi jutranja telovadba in zajtrk. Čez dan taborniki izvajajo različne naloge ter spoznavajo taborniške veščine, v skladu s programom, ki ga je pripravilo vodstvo tabora. Tako se naučijo različnih veščin za preživetje v naravi, kot so orientacija, vezanje vozlov, nabiranje lesa za ogenj, pa tudi prve pomoči ter ostalih veščin.
Elektronske naprave ostanejo doma
Pogosto starši otroke pošljejo na taborjenje, da bi se vsaj za nekaj dni ločili od računalnika ter ostalih elektronskih naprav, ki nas obkrožajo dan za dnem. Otroci morajo tako mobilne telefone in ostale elektronske naprave pustiti doma, saj v taboru za njih ni prostora. A kljub temu jih otroci v taboru ne pogrešajo, saj je program aktivnosti pester, tako da imajo otroci vedno kaj za delati, nam pove starešina Luka.
Pomemben je tudi red
Taborniki, čeprav živijo in spijo v naravi, skrbijo za red in higieno. Ta se prične že zgodaj zjutraj, ko je potrebno pospraviti notranjost šotora ter ga pripraviti na pregled. Tudi tekom dneva morajo taborniki skrbeti za vzorno urejen tabor. Vsak tabornik mora tako po vsakem obroku v umivalnici za seboj pomiti svojo posodo, ravno tako pa morajo s tuširanjem skrbeti za lastno higieno.
Taborništva manj kot pred desetletji, a v porasti
Na letošnjem taboru je prisotnih 25 tabornikov različnih starosti. Razdeljeni so v tri vode, ki jih vodijo Matej, Maja in Urša ter starešina Luka. Taborništvo je v današnjih časih dosti manj razširjeno kot pred desetletji, a je to na srečo v zadnjih letih zopet v porasti. Zasluge za to gre pripisati večji osveščenosti staršev, da je potrebno otroke spraviti vstran od računalnikov, bližje naravi, nekaj zaslug pa gre tudi izredno uspešnima filmoma Gremo mi po svoje, ki sta otrokom približala taborništvo.
S starši so včasih večje težave, kot z otroci
Na tabor prihajajo otroci najrazličnejših starosti. Na tokratnem taboru je tako najmlajši udeleženec star le pet let, pa tudi sicer jih je večina osnovnošolcev. Mnogim je to ena prvih izkušenj, ko so dalj časa ločeni od staršev in še to v naravnem okolju. A včasih je ta izkušnja hujša za starše, kot za otroke, saj menijo, da morajo ves čas imeti otroke pod lastnim nadzorom in zaščitništvom, kar pa vsekakor ni dobra popotnica za nadaljnje življenje.
