Javno pismo pomurskih strokovnjakov glede poskusa spreminjanja jezikovne podobe Prekmurja.
Pobuda Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za spremembo 24. člena Zakona o javni rabi slovenščine ter 25. člena Zakona o knjižničarstvu še naprej sprožila val ostrih odzivov tako na državni kot na lokalni ravni.
Predlog, ki bi javnim zavodom omogočil poslovanje izključno v jeziku narodne manjšine tudi zunaj uradno dvojezičnih območij, je bil deležen kritik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Mestne občine Murska Sobota ter zdaj tudi širšega kroga pomurskih strokovnjakov s področja jezika, kulture, zgodovine in umetnosti.
Kršitev ustave in izrivanje slovenščine
Kot smo že poročali je komisija Slovenske akademije znanosti in umetnosti je pobudo soboške knjižnice ostro zavrnila. Opozorila je, da bi sprejem predlaganih sprememb pomenil kršitev Ustave Republike Slovenije, ki slovenščino določa kot uradni jezik, ter izrivanje slovenščine iz javne rabe v korist manjšinskih jezikov. Po mnenju komisije bi novela nedopustno posegla v zakonsko določena območja dvojezičnosti in spremenila uveljavljeno jezikovno podobo države.
Na Mestni občini Murska Sobota so pojasnili, da župan Damjan Anželj in mestna uprava o dopisu knjižnice ministrstvu za kulturo sprva niso bili obveščeni.
Poročali smo, da je župan bil s pobudo seznanjen šele prejšnji teden, njegovo stališče pa je jasno: Mestna občina Murska Sobota ni dvojezično območje in takšnih pobud ne odobrava. Napovedal je, da bo od direktorice knjižnice in sveta zavoda zahteval jasne odgovore glede okoliščin posredovanja pobude. Občina obenem priznava, da se z razmerami v knjižnici ukvarja že dlje časa, saj slabi odnosi v kolektivu in nekatere poteze vodstva po njihovem mnenju škodujejo ugledu in delovanju enega največjih javnih zavodov v regiji.
Zadevo so že obravnavali odbor za družbene dejavnosti ter mestni svet.
Javno pismo pomurskih strokovnjakov
V odziv na pobudo soboške knjižnice je bilo pripravljeno tudi javno pismo pomurskih jezikoslovcev, literarnih ustvarjalcev, muzealcev, zgodovinarjev in drugih strokovnjakov, ki so ga naslovili na občini ustanoviteljici knjižnice.
Podpisani v pismu izražajo globoko zaskrbljenost nad poskusom poseganja v uveljavljeno jezikovno ureditev ter opozarjajo na daljnosežne sistemske posledice, ki bi jih imela predlagana novela.
Po njihovem prepričanju pobuda presega okvirje slovenske jezikovne zakonodaje in predstavlja nevaren precedens, saj odpira možnost razširjanja dvojezičnega režima tudi izven zakonsko določenih območij. To bi po njihovem mnenju pomembno spremenilo temelje jezikovne politike slovenske države ter razmerje med uradnim jezikom in manjšinskimi jeziki v javnih zavodih.
Posebej opozarjajo, da bi novela omogočila izvajanje knjižnične dejavnosti v madžarskem jeziku tudi na sedežu Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, ki ni na dvojezičnem območju, kar pomeni neposreden poseg v ustaljeno ureditev javne rabe jezika in v jezikovni status mesta Murska Sobota.
Kritika ravnanj knjižnice in poudarek: »Nismo proti madžarski narodni skupnosti«
Podpisniki pisma izpostavljajo tudi simbolno težo dejstva, da pobuda prihaja iz ustanove, ki je bila desetletja zgledna skrbnica prekmurske kulturne dediščine in dom ene najbogatejših domoznanskih zbirk v prekmurščini.
Opozarjajo, da so zadnja leta priča odločitvam, ki ta ugled krnijo – med drugim omenjajo lansko razstavo o Pétru Nádasu, kjer je bil slovenski jezik potisnjen na rob, ter programske in kadrovske premike, ki kažejo na nerazumno širjenje dejavnosti za manjšinsko skupnost izven narodnostno mešanih območij.
Ob tem izrecno poudarjajo, da niso proti madžarski narodni skupnosti niti proti razvijanju kakovostnih storitev zanjo. Nasprotno – pravice manjšine je treba v celoti spoštovati v skladu z zakonodajo. Vendar pa mora biti enaka skrb namenjena tudi slovenskemu jeziku, katerega položaj in status predlagana novela po njihovem mnenju neposredno ogroža.
Poziv občinama ustanoviteljicama
V zaključku javnega pisma podpisani pozivajo občini ustanoviteljici soboške knjižnice, naj zavzameta jasno in odločno stališče proti pobudi knjižnice ter v okviru svojih pristojnosti zagotovita spoštovanje obstoječe zakonske ureditve.
Opozarjajo, da imata občini dovolj vzvodov, da zaščitita ustavno določeno jezikovno podobo Pomurja in preprečita nadaljnje krnjenje ugleda osrednje pomurske knjižnice zaradi odločitev brez strokovne podlage.
Podpisniki javnega pisma
Javno pismo so podpisali Nina Zver, jezikoslovka, Franci Just, literarni zgodovinar, Štefan Kardoš, Feri Lainšček, Vlado Žabot in Dušan Šarotar, pisatelji, Jolanda Lazar, Klaudija Sedar in Mojca Kumin Horvat, jezikoslovke, Branko Kerman, arheolog, Hotimir Tivadar, jezikoslovec, Ivo Podojsteršek in Vesna Radovanovič kot predstavnika zaposlenih v Svetu knjižnice Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, Karel Šavel, član Strokovnega sveta Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota in predstavnik Društva bibliotekarjev Pomurja, Jelka Pšajd, etnologinja, Peter Kuhar, publicist in prevajalec, Dragica Haramija, literarna zgodovinarka, Robert Inhof, umetnostni zgodovinar, Andrej Hozjan, zgodovinar, Marjan Šiftar, pravnik in diplomat, Stanislava Dešnik, krajinska arhitektka, Simona Cizar, sociologinja kulture, Milivoj Miki Roš, režiser, pisatelj, scenarist in igralec, Marjan Farič, predsednik Prekmurskega društva generala Maistra, Norma Bale, pisateljica, Denis Škofič, pesnik ter Tadeja Andrejek, kustosinja v Pomurskem muzeju.
Odziv Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota pa še vedno čakamo.
