V Panviti in Paradajzu pozdravljajo spremembe na področju kmetijske zbornice.
Večina kmetijskih družb pozdravlja zakonodajne spremembe o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije in ukinitev obveznega članstva za podjetja. V družbi Panvita Kmetijstvo so se po besedah direktorja Branka Viraga odločili za delni izstop, v družbi Paradajz pa ostajajo člani zbornice z dvema podjetjema, pravi direktor Kristjan Magdič.
Kot je za STA pojasnil Magdič, so se za nadaljnje članstvo odločili zaradi zakonsko omejene najvišje članarine za pravne osebe, ki bo po novem znašala največ 250 evrov na podjetje.
»Ostajamo v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (...) Smo člani z dvema podjetjema, kar nas bo stalo 500 evrov letno. Do zdaj, ko je bilo članstvo obvezno, smo za obe podjetji plačali 9000 evrov. Razlika je očitna,« je pojasnil.
Ob ohranitvi starega sistema pa bi po Magdičevih besedah najverjetneje izstopili iz zbornice vsaj z eno družbo, verjetno pa z obema. Nezadovoljni so bili z nekdanjim modelom izračunavanja članarine, ki je za kapitalsko intenzivna podjetja, kot je Paradajz, pomenil visoko finančno breme.
»Upoštevali so se amortizacija, promet in število zaposlenih. Naše glavno orodje so rastlinjaki, vredni 20 ali 25 milijonov, kar pomeni visoke amortizacije. Nekdo, ki ima tisoč hektarov, en kombi in dva traktorja, je plačal 100 evrov, mi pa skoraj 9000,« je poudaril.
V tujini večmilijonske podpore, v Sloveniji pa ...
Ob tem je opozoril, da kljub obsegu proizvodnje Paradajza nikoli ne vključijo v ključne razprave zbornice. »Smo največji pridelovalec zelenjave v državi, a nas nihče ne vpraša nič. Pogosto gredo ukrepi v nasprotno smer od tega, kar bi sektor potreboval,« je dejal.
Med perečimi vprašanji je izpostavil tudi padanje nepovratnih sredstev za investicije s treh milijonov evrov na 800.000 evrov, kar po njegovih besedah zmanjšuje konkurenčnost slovenskega zelenjadarstva v primerjavi s Hrvaško in Madžarsko.
»Mi bi bili najbolj srečni, če bi vse države ukinile subvencije, da bi bili vsi na istem. Tako pa naši konkurenti dobivajo večmilijonske podpore, kar nas na trgu postavlja v neenak položaj, saj ne moremo konkurirati s ceno,« je dodal.
Če bo zbornično odločanje tudi v prihodnje oddaljeno od potreb intenzivnega zelenjadarstva, izstopa iz zbornice zato Magdič ne izključuje: »Če bomo zelo na različnih bregovih, bomo o članstvu ponovno premislili.«
Panvita z delnim izstopom
V skupini Panvita pa so se odločili za delni izstop iz zbornice. Kot je pojasnil član uprave in izvršni direktor družbe Panvita Kmetijstvo ter Centra poljedelstva Virag, so imeli v zbornici prej obvezno včlanjenih šest ali sedem družb. Po novi ureditvi članici ostaja le osrednje podjetje Panvita.
»Za preostala podjetja smo oddali izstopne izjave,« je povedal Virag. Razlog je bistveno nižji znesek članarine, ki je po njegovih besedah sprejemljiv. Po novem bodo tako plačevali 250 evrov za eno podjetje, medtem ko je skupna članarina prej znašala okoli tisoč evrov.
Na vprašanje, ali so podjetja v preteklosti imela koristi od članstva v zbornici, je Virag odgovoril previdno. »Zaradi dvojnosti slovenskega kmetijstva - podjetij na eni strani in individualnih kmetov na drugi - je delo v zbornici težko združljivo,« je ocenil.
Poudaril je, da si v Panviti ne želijo posebne obravnave, a obenem ne želijo biti zapostavljeni. »Ne želimo, da se preferirajo naše zadeve, želimo pa biti slišani,« je dejal za STA.
Po njegovem mnenju bi morala zbornica delovati v interesu celotnega slovenskega kmetijstva, ne glede na pravno obliko članov: »Vsi pridelujemo hrano za slovenskega potrošnika. Tako fizični kmet kot podjetja. A delati moramo za skupno dobrobit.«
Novela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, ki ukinja obvezno članstvo za pravne osebe, bo začela veljati 1. januarja 2026. Podjetja, ki niso želela več ostati člani, so morala izstopno izjavo oddati do 30. novembra.
