Po aferi z razstavo nova polemika.
Dogajanje okoli Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, ki je v začetku leta dvignilo veliko prahu zaradi razstave s spremnim besedilom izključno v madžarskem jeziku, se nadaljuje tudi na državni ravni.
Medtem ko so se na občinski seji že kresala mnenja o odgovornosti vodstva knjižnice in predlogu za razrešitev sveta zavoda, je razprava zdaj dobila nove razsežnosti.
Nekdanji soboški župan Anton Slavic iz Neodvisne stranke Pomurja je februarja letos dogajanje v knjižnici označil za »provokacijo brez primere« ter predlagal razrešitev sveta zavoda in imenovanje novega vodstva.
Komisija za slovenski jezik v javnosti pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je tokrat v svoji uradni izjavi zaostrila kritiko.
Možnost poslovanja samo v jeziku manjšine
Slovenska akademija znanosti in umetnosti se je namreč seznanila s predlogom murskosoboške knjižnice, ki želi spremembo 24. člena zakona o javni rabi slovenščine in 25. člena zakona o knjižničarstvu.
Predlog predvideva, da bi javni zavodi, ki delujejo tudi za pripadnike avtohtonih narodnih skupnosti, lahko poslovali izključno v jeziku ene od narodnih manjšin - tudi če njihov sedež ni na dvojezičnem območju.
To bi pomenilo, da na njihovih javnih prireditvah slovenščina ne bi bila obvezna, niti izven uradno dvojezičnih območij.
Predlog je protiustaven in ogroža položaj slovenščine
Komisija Slovenske akademije znanosti in umetnosti predlog najostreje zavrača. Po njihovih besedah bi takšna sprememba pomenila:
- kršitev Ustave Republike Slovenije, ki določa slovenščino kot uradni jezik,
- izrivanje slovenščine iz javne rabe v korist manjšinskih jezikov,
- spreminjanje zakonsko določenih območij dvojezičnosti,
- poseg v uveljavljeno jezikovno podobo Republike Slovenije.
V izjavi komisije so zapisali, da bi predlog slovenščino potisnil v podrejeni položaj, kar je po oceni članov nezdružljivo z ustavnimi določbami in že vzpostavljenim sistemom varovanja manjšinskih pravic.
Spomnimo, da je v Murski Soboti odjeknila kritika, potem ko je bila spremna besedila ene razstave v knjižnici v celoti predstavljena v madžarščini, slovenska različica pa zgolj kot povzetek.
To je sprožilo ostre odzive javnosti, slavističnih društev, pisatelja Ferija Lainščka in lokalnih politikov.
