Obstajajo otroci, ki zaradi različnih vzrokov ne morejo živeti v svoji matični družini. Rejništvo je ena od možnih rešitev zanje.
V rejništvu do pozitivne izkušnje družinskega življenja
Bistvo vsakega rejništva je vzpostavitev odnosa, ki bo otroku dopolnil odnos z njegovimi starši tam, kjer so oni pustili praznine in rane, ki jih niso znali ali zmogli zapolniti in ublažiti, sporočajo s Centra za socialno delo Murska Sobota.
Namen rejništva je, da se otrokom pri osebah, ki niso njihovi starši, omogoči zdrava rast, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje ter delo. V rejništvu se otrokom nudi topel dom, varno zavetje, nega, vzgoja, varstvo, nesebična ljubezen, spoštovanje ter pozitivna izkušnja družinskega življenja.
Center za socialno delo Murska Sobota vabi k sodelovanju vse, ki želijo postati rejniki in želijo opravljati rejniško dejavnost.
Kdo je lahko rejnik?
Po Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti je rejnik lahko polnoletna oseba s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji, ki ima zaključeno vsaj poklicno oziroma strokovno izobrazbo, ne sme mu biti odvzeta roditeljska pravica ali poslovna sposobnost, in ne sme živeti z osebo, kateri je odvzeta roditeljska pravica. Oseba, ki bi želela izvajati rejniško dejavnost lahko vloži vlogo za izvajanje te dejavnosti na krajevno pristojnem centru za socialno delo.
Za rejnika potrebno usposabljanje
Center rejnika izda oceno primernosti kandidata in njegove družine za izvajanje rejniške dejavnosti. Nato komisija za izbor kandidatov za izvajanje te dejavnosti izmed vseh prejetih vlog kandidatov izbere določeno število kandidatov, glede na potrebe rejništva na posameznem območju. Izbrani kandidati so napoteni na usposabljanje za izvajanje rejniške dejavnosti. Na podlagi uspešno zaključenega usposabljanja Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve izda kandidatom dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti.