Mestna občina Murska Sobota želi z novim pravilnikom uskladiti občinska pravila z zakonodajo in natančneje urediti delo gostinskih obratov.
Mestni svet Mestne občine Murska Sobota bo na prihajajoči redni seji obravnaval predlog novega pravilnika o obratovalnem času prehrambnih obratov na območju občine.
Predlog pravilnika ureja redni obratovalni čas, podaljšani obratovalni čas, posebne pogoje za izdajo soglasja, obratovanje zunanjih površin in dneve, ko lahko gostinski obrati delujejo dlje brez posebnega soglasja občine.
Občina želi nadomestiti stara pravila
Iz obrazložitve izhaja, da občina predlaga sprejem pravilnika zaradi sprememb državne zakonodaje. Novi Zakon o gostinstvu in nov državni pravilnik občinam nalagata sprejem občinskih predpisov, s katerimi podrobneje uredijo obratovalni čas prehrambnih obratov.
Sedanji občinski pravilnik je bil sprejet leta 2007. Po navedbah občine ni več usklajen z novejšo zakonodajo in pravnim okvirom na področju gostinstva.
Predlog novega pravilnika zato določa, kdaj lahko obrati delajo v rednem času, kdaj potrebujejo soglasje za podaljšani čas in pod kakšnimi pogoji se lahko takšno soglasje izda ali prekliče.
Restavracije in gostilne bi lahko redno delale do 2. ure
Ena ključnih določb predloga je opredelitev rednega obratovalnega časa.
Za restavracije, gostilne, kavarne in izletniške kmetije predlog določa redni obratovalni čas od 6. ure do 2. ure naslednjega dne.
Za slaščičarne, okrepčevalnice, bare, turistične kmetije z nastanitvijo, vinotoče, osmice in prodajalne naj bi redni obratovalni čas trajal od 4. ure do 24. ure. Obrati za pripravo in dostavo jedi bi lahko v rednem času delali od 00.00 do 24.00.
Prehrambni obrati v okviru nastanitvenega obrata bi imeli redni obratovalni čas določen glede na vrsto prehrambnega obrata in glede na nastanitveno dejavnost.
Posebej so navedeni tudi prehrambni obrati, ki opravljajo dejavnost znotraj igralnice, igralnega salona ali drugega zabaviščnega prostora. Ti bi lahko delali od 6. ure do 2. ure naslednjega dne.
Predlog ob tem določa, da redni obratovalni čas ne sme biti krajši od štirih ur dnevno, objavljen pa mora biti na vidnem mestu prehrambnega obrata.
Podaljšani čas samo s soglasjem občine
Prehrambni obrati bi lahko obratovali zunaj rednega obratovalnega časa le na podlagi pisnega soglasja občine.
Podaljšani obratovalni čas bi se lahko določil najdlje do 5. ure naslednjega dne.
Soglasje bi se lahko izdalo za posamezen dan, več dni ali za določeno časovno obdobje. Obratovanje v podaljšanem času bi moralo biti javno objavljeno na vidnem mestu prehrambnega obrata.
Pri odločanju o soglasju bi občina upoštevala vrsto prehrambnega obrata, območje, kjer se nahaja, naravo in pomen dogodka ter morebitne ugotovljene kršitve obratovalnega časa, javnega reda in miru.
Strožja pravila na stanovanjskih območjih
Predlog pravilnika posebej ureja obratovanje na stanovanjskih območjih.
Na območjih, ki so v občinskem prostorskem aktu določena kot stanovanjska, in pri obratih, ki so od stanovanjskih objektov oddaljeni manj kot 20 metrov, bi bilo mogoče podaljšani čas odobriti le pod strožjimi pogoji.
Takšni obrati bi lahko v podaljšanem obratovalnem času delali največ do 24. ure od nedelje do četrtka. Ob petkih in sobotah bi lahko delali največ do 1. ure naslednjega dne.
V obrazložitvi občina navaja, da je namen te določbe varovanje kakovosti bivanja prebivalcev in hkrati omogočanje lokalne gostinske dejavnosti.
Posebna ureditev za gostinske vrtove in terase
Predlog pravilnika vključuje tudi zunanje površine. Prehrambni obrat bi na svojih zunanjih površinah obratoval v skladu z rednim obratovalnim časom. Izven rednega časa bi zunanje površine lahko delale le na podlagi soglasja občine.
Pri vrtovih in terasah, povezanih s prehrambnim obratom, predlog določa dodatno omejitev. Po 22. uri naj na teh površinah ne bi bilo dovoljeno predvajati žive ali mehanske glasbe, razen v primerih, ki jih izrecno dovoljuje zakonodaja.
Ta del pravilnika je pomemben predvsem za lokale v gosteje poseljenih delih mesta, kjer se pogosto prepletajo gostinska dejavnost, javni prostor in stanovanjsko okolje.
Izjeme za prireditve in posebne dogodke
Občina bi lahko za posamezne prireditve izdala tudi enkratno soglasje za podaljšanje obratovalnega časa.
To bi veljalo za dogodke, kot so koncerti, plesi, veselice, poroke, praznovanja obletnic in podobni zaključen sklop prireditev ob praznovanjih.
Predlog omenja tudi javni pomen takšnih dogodkov, predvsem ob obogatitvi gostinske in turistične ponudbe ter ob prireditvah lokalnega pomena.
Pet dni v letu brez posebnega soglasja občine
Posebej izstopa določba o obratovanju brez soglasja občine.
Po predlogu bi lahko prehrambni obrati v podaljšanem obratovalnem času brez soglasja občine delali največ pet dni v posameznem koledarskem letu.
Ti dnevi so:
- 1. januar,
- pustna sobota,
- 30. april,
- 31. oktober,
- 31. december.
Na te dneve bi lahko obrati delali v časovnem okviru podaljšanega obratovalnega časa. Tudi v teh primerih pa bi moral biti čas obratovanja javno objavljen na vidnem mestu prehrambnega obrata.
V obrazložitvi je navedeno, da gre predvsem za praznike oziroma dela proste dneve, povezane s praznovanji, pri katerih je potreba po prilagoditvi obratovalnega časa pričakovana.
Soglasje bi se lahko tudi preklicalo
Predlog pravilnika določa tudi primere, ko lahko občina prekliče že izdano soglasje za podaljšani obratovalni čas.
To bi bilo mogoče, če bi bilo soglasje izdano na podlagi neresničnih podatkov, če bi se pojavile hujše ali ponavljajoče se kršitve pogojev iz soglasja ali če pogoji za izdajo soglasja ne bi bili več izpolnjeni.
Pri odločanju bi občina lahko upoštevala zapisnike in druga dokazila pristojnih inšpekcijskih služb, policije, občinskega redarstva in drugih uradnih evidenc.
