Na deseti premišljevalnici je bilo govora predvsem o informacijsko-komunikacijski infrastrukturi in pomanjkljivosti storitev javne uprave.
V prostorih Mladinskega informativnega in kulturnega kluba (MIKK) Murska Sobota je sinoči potekala deseta premišljevalnica v sklopu projekta Sobota, kot si jo želimo. Tokratna rdeča nit premišljelnice so bile informacijsko-komunikacijske tehnologije v Murski Soboti, premišljevalnico pa je moderiral Matjaž Horvat, ki že več let dela za spletnega velikana Mozilla.
Slovenci tehnološko slabo razviti
Kazalniki o razvitosti držav Evropske unije na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij Slovenijo uvrščajo na presenetljivo nizka mesta. Širokopasovne povezave so dostopne 89 % prebivalcev, medtem ko so v Evropski uniji v povprečju dostopne kar 97 % prebivalcem. To nas uvršča na nezavidljivo 25. mesto med evropskimi državami. Dejansko naročenih na širokopasovno internetno povezavo je 71 % ljudi, kar nas uvršča na 10. mesto v EU. Močno pod povprečjem smo tudi s številom uporabnikov interneta, starih med 16 in 74 let. Le 68 % ljudi v tej starostni skupini namreč uporablja svetovni splet, medtem ko evropsko povprečje znaša 75 %.
Internet uporabljamo za novice, manj za resnejše delo
Kar 82 % Slovencev, uporabnikov spleta, na svetovnem spletu zanimajo predvsem novice. Na tem področju smo močno nad evropskim povprečjem, kjer se ta odstotek giblje okoli 67 %. Le 45 % uporabnikov spleta se poslužuje spletnega bančništva, medtem ko povprečje v EU znaša 57 %. Pod povprečjem smo tudi na področju spletnega nakupovanja, saj le 50 % uporabnikov preko spleta tudi nakupuje. Evropsko povprečje znaša 63 %.
Neučinkovita e-uprava
Na rep evropskih držav se uvrščamo tudi pri uporabi e-storitev. Po uporabi elektronskih računov je v letu 2014 za nami bila le še Bolgarija, pričakovati pa je, da se je stanje sedaj precej uredilo, predvsem po zaslugi obvezne uporabe e-računov pri poslovanju s porabniki javne blagajne. Največja težava e-uprave je zastarela tehnologija in nepreglednost ter težavnost uporabe storitev e-uprave. Namesto, da bi nam ta olajšala življenje, nam ga pogosto občutno oteži. Kot primer, kjer bi Mestna občina Murska Sobota lahko z uvedbo e-storitev olajšala življenje občanov, je naročanje in opravljanje nekaterih drugih storitev Zdravstvenega doma Murska Sobota po elektronski poti.
Leta 2015 še vedno brez optike
Ena izmed najbolj izpostavljenih težav na včerajšnji premišljevalnici s področja IKT so bile lise nedostopnosti do širokopasovnega omrežja preko optične povezave. Prebivalci nekaterih primestnih naselij, ki so od Murske Sobote oddaljena vsega nekaj kilometrov, še zdaj nimajo možnosti priklopa na optično omrežje. Namesto tega imajo na voljo le zastarela omrežja, ki so, poleg počasnejšega delovanja, tudi dražja. Obiskovalci so izpostavili željo, da se jim omogoči dostop do svetovnega spleta na način, ki pritiče letu 2015.
Brezžične komunikacije
Ena izmed možnosti, kako bi lahko tem prebivalcem omogočili dovolj hiter dostop do širokopasovnih povezav, je brezžično omrežje. Evropska unija je namreč že pred leti v svojo digitalno agendo vključila tudi brezžične širokopasovne povezave, s katerimi bi omogočila širokopasovni dostop do svetovnega spleta prebivalcem območij, kjer ni racionalno širiti klasičnega širokopasovnega omrežja.
Poleg širokopasovnega brezžičnega omrežja so se udeleženci dotaknili tudi Wi-Fi omrežja. To bi, kljub razširjenemu in cenovno ugodnemu mobilnemu internetu v današnjem času, bilo skoraj nujno v središču mesta in ob turističnih znamenitostih, če se želimo približati turistom.
Bomo v Murski Soboti dobili podatkovni center?
Omenjeno je bilo tudi, da se za Mursko Soboto zanima tudi investitor, ki išče lokacijo za postavitev podatkovnega centra v tem delu Evrope. Kot ena izmed možnosti se omenjajo proizvodne hale podjetja Mura, kjer je prva težava ta, da stečajni postopek ni končan, tretja javna dražba pa se obeta v naslednjih tednih. Nadalje so udeleženci razpravljali o tem, ali so sam objekt ter ostala infrastruktura v Pomurju sploh primerni za tovrstno dejavnost, kjer je potrebna izredno kakovostna oskrba z električno energijo, dostop do dovolj hitrih povezav, potresna varnost in nekateri ostali dejavniki.