Obmestna naselja še vedno brez osnovne infrastrukture

| v Lokalno

Na deseti premišljevalnici je bilo govora predvsem o informacijsko-komunikacijski infrastrukturi in pomanjkljivosti storitev javne uprave.

V prostorih Mladinskega informativnega in kulturnega kluba (MIKK) Murska Sobota je sinoči potekala deseta premišljevalnica v sklopu projekta Sobota, kot si jo želimo. Tokratna rdeča nit premišljelnice so bile informacijsko-komunikacijske tehnologije v Murski Soboti, premišljevalnico pa je moderiral Matjaž Horvat, ki že več let dela za spletnega velikana Mozilla.

Slovenci tehnološko slabo razviti

Kazalniki o razvitosti držav Evropske unije na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij Slovenijo uvrščajo na presenetljivo nizka mesta. Širokopasovne povezave so dostopne 89 % prebivalcev, medtem ko so v Evropski uniji v povprečju dostopne kar 97 % prebivalcem. To nas uvršča na nezavidljivo 25. mesto med evropskimi državami. Dejansko naročenih na širokopasovno internetno povezavo je 71 % ljudi, kar nas uvršča na 10. mesto v EU. Močno pod povprečjem smo tudi s številom uporabnikov interneta, starih med 16 in 74 let. Le 68 % ljudi v tej starostni skupini namreč uporablja svetovni splet, medtem ko evropsko povprečje znaša 75 %.

Internet uporabljamo za novice, manj za resnejše delo

Kar 82 % Slovencev, uporabnikov spleta, na svetovnem spletu zanimajo predvsem novice. Na tem področju smo močno nad evropskim povprečjem, kjer se ta odstotek giblje okoli 67 %. Le 45 % uporabnikov spleta se poslužuje spletnega bančništva, medtem ko povprečje v EU znaša 57 %. Pod povprečjem smo tudi na področju spletnega nakupovanja, saj le 50 % uporabnikov preko spleta tudi nakupuje. Evropsko povprečje znaša 63 %.

Neučinkovita e-uprava

Na rep evropskih držav se uvrščamo tudi pri uporabi e-storitev. Po uporabi elektronskih računov je v letu 2014 za nami bila le še Bolgarija, pričakovati pa je, da se je stanje sedaj precej uredilo, predvsem po zaslugi obvezne uporabe e-računov pri poslovanju s porabniki javne blagajne. Največja težava e-uprave je zastarela tehnologija in nepreglednost ter težavnost uporabe storitev e-uprave. Namesto, da bi nam ta olajšala življenje, nam ga pogosto občutno oteži. Kot primer, kjer bi Mestna občina Murska Sobota lahko z uvedbo e-storitev olajšala življenje občanov, je naročanje in opravljanje nekaterih drugih storitev Zdravstvenega doma Murska Sobota po elektronski poti.

Leta 2015 še vedno brez optike

Ena izmed najbolj izpostavljenih težav na včerajšnji premišljevalnici s področja IKT so bile lise nedostopnosti do širokopasovnega omrežja preko optične povezave. Prebivalci nekaterih primestnih naselij, ki so od Murske Sobote oddaljena vsega nekaj kilometrov, še zdaj nimajo možnosti priklopa na optično omrežje. Namesto tega imajo na voljo le zastarela omrežja, ki so, poleg počasnejšega delovanja, tudi dražja. Obiskovalci so izpostavili željo, da se jim omogoči dostop do svetovnega spleta na način, ki pritiče letu 2015.

Brezžične komunikacije

Ena izmed možnosti, kako bi lahko tem prebivalcem omogočili dovolj hiter dostop do širokopasovnih povezav, je brezžično omrežje. Evropska unija je namreč že pred leti v svojo digitalno agendo vključila tudi brezžične širokopasovne povezave, s katerimi bi omogočila širokopasovni dostop do svetovnega spleta prebivalcem območij, kjer ni racionalno širiti klasičnega širokopasovnega omrežja.

Poleg širokopasovnega brezžičnega omrežja so se udeleženci dotaknili tudi Wi-Fi omrežja. To bi, kljub razširjenemu in cenovno ugodnemu mobilnemu internetu v današnjem času, bilo skoraj nujno v središču mesta in ob turističnih znamenitostih, če se želimo približati turistom.

Bomo v Murski Soboti dobili podatkovni center?

Omenjeno je bilo tudi, da se za Mursko Soboto zanima tudi investitor, ki išče lokacijo za postavitev podatkovnega centra v tem delu Evrope. Kot ena izmed možnosti se omenjajo proizvodne hale podjetja Mura, kjer je prva težava ta, da stečajni postopek ni končan, tretja javna dražba pa se obeta v naslednjih tednih. Nadalje so udeleženci razpravljali o tem, ali so sam objekt ter ostala infrastruktura v Pomurju sploh primerni za tovrstno dejavnost, kjer je potrebna izredno kakovostna oskrba z električno energijo, dostop do dovolj hitrih povezav, potresna varnost in nekateri ostali dejavniki.

Komentarji

snops1

"Širokopasovne povezave so dostopne 89 % prebivalcev, medtem ko so v Evropski uniji v povprečju dostopne kar 97 % prebivalcev."

Čüdno. Neje Telekom Slovenije super firma s super infrastrukturof, za kero se bijejo vse tuje megakorporacije, ka do te lejko zavladale svejte?

Seveda ka nej. To so manipulacije domačih rentnikof. Telekom Slovenije je zelo zadolženo podjetje z bornof infrastrukturof - tudi na področji mobilnih tehnologij. Iden v Rakičan, pa mi vmes kaže internetno povezavo E, kar pomeni predpotopno tehnologijo iz prejšnjoga tisočletja. Iden na Hrvaško v najvekšo vukojebino, daleč fkraj od večjih mest, pa man LTE povezavo.

Če skup damo, to pomeni, ka de napram konkurenci v naslednjih letih mel še bole bougo infrastrukturo, ker zaradi zadolženosti nemrejo vlagati v nove tehnologije. Zgodba se konča po slovensko: namesto za miljardo, ga čez pet let odamo za 200 milijonov.

M0ln4r

Dostopne že, samo kakšne. Poznam en kup vasi, kjer je 0,5mb/s višek oz. največ možno in hkrati neuporabno, ter cenovno najbolj neugodno. In to plačujejo ponavadi tisti, ki imajo že tako ali tako od slovenske pogače najmanj.

! ! ! ! In to se vleče že točno 10let !!! Torej od 2005, ko so prvič dali adsl modeme.

M0ln4r

Dodajan. To ni res, da se v 10 letih ni možno boljše razvit s štirimi ponudniki v sloveniji. Ja ljudje na periferiji bi tudi meli dvojčke, trojčke in optiko pa plačevali isto, kot že 10 let za dobesedno NIČ.
Ko greš gledat ceno kabla, pa ceno delovne sile, ki to dela, vidiš da je v ozadju samo izgovarjanje za profit, ki pa ga očitno ni nikjer, ane.

M0ln4r

En primer je uporaba youtuba, ki omogoča ogromno novih doživetij in izobraževalnih možnosti. Naprimer animacije za matematiko, medicino, tuje jezike, vodiči za razno uporabo programov, nenazadnje kmetovanje, vreme itd.
Ampak če rabiš 10 ur, da pogledaš 10 minutni posnetek, ni čudno da so ljudje manj razgledani, kot bi lahko bili.
Veliko je še družin, ki si 20€ za 0,4mb/s ne morejo privoščiti, stem niti nimajo TV programov recimo in še vedno se vozijo 5-15km daleč na pošto plačevati položnice.
Spet dodatni stroški za brezveze.

Torej od teh 89% prosim odštejte vse, ki nemorejo dostopati do vsaj 2mb/s, ker manj je za današnje spletne vsebine enostavno premalo in predrago.

Lahko zaključimo, da je dostopnost veliko manjša, kot se najprej zdi.

Tak čisto resno, naši doma in cela vas že 10 let plačuje 20€ za 400kb/s, je že kdo probal stem kaj delat??? To ni širokopasovna povezava, to bi bla v časih ISDNja.

M0ln4r

Aja 400kb/s je download, upload pa je 10kb/s. Tak, da si lahko predstavljate, kak je to če bi htel karkoli večjega poslati.
Je že kdo probal? Naj si zračuna, kak dolgo bi trajalo nalaganje 500MB posnetka na youtube, 10MB velik PDF preko emaila ali recimo kake slike z kakega družinskega dogodka.

Hvala Telekom, hvala Slovenija za ta pretekla leta.

Vrnil jih nebo nihče, predvsem pa ne otrokom, ki v takem okolju odraščajo in se potem od njih na fakultetah zahteva ista multimedijska, telekomunikacijska razgledanost, kot od ostalih recimo...

Gost

Vidim, da je debatni krožek bil zopet zelo obiskan.

müjra

jao ej...nindre na svete je nej kvaliteta storitev na enakon nivoje po vasaj v primerjavi z mesti. če ste se že odločile živeti na prerije te se pač trbej s ten sprijaznite. jamrati ka nega interneta...ja tudi mestnoga prevoza nemate, pa nikših možnosti preživljanja časa (razen tiste ene gostilne na sredi vasi) pa še bi lejko naštevo. resno je težko razmite ka v 21 stoletje lidge še živejo po vasaj

bluz

samo eno za đurove,landlorde toga portala, pa jevškove letalce - namesto ka navijate za našitek na podlunškovi čeladi za 600.000 EUR, bi rajši napravili brezplačni wifi kak ga nova gorica pa drugi varaši majo.

Prejšnji župan je živo v podvozaj, te pa v lüfti, ostali pa gemo travo.

m0ln4r

müjra, otroci se ne odločajo o ton ge živejo (od 0 pa do 25 leta po novon). Živijo tam, kjer majo dom in možnost za živeti. Veš medgeneracijske razlike so 20-30 let. Da pa podpiraš centralni razvoj, kjer se istočasno mogoče oboje pa nas ne pripela nikamor.

Najprej moraš zagotoviti iste možnosti od rojstva, da se boš pozneje lahko odločal kje boš živel veš. Samo če štartaš 100m pred ciljno linijo je malo bole težko zmagati proti tistim, ki štartajo 100m po liniji. Znaš.
Enako izbiro majo samo tisti, ki so odrasli v enakih pogojih. Ne obratno.

Pa če bi rada vedla, je v starih mestih resno slabše in dražje spelati kable, kak en raven kabel po eni 2km dolgi vasi, kjer so hiše eno za drugo.

m0ln4r

Prekmurci požirajo in se sprijaznijo z marsičem že ene 100 let, pa jih ni pripeljajo nikamor, zato ker če ma država eno regijo za nerazgledane kmete, bodo kmeti tudi ostali.
Slabe šole, slaba infrastruktura, slabi pogoji, slabe finance je še nej ustvarilo srečne in uspešne družine, ki lahko menjavao stanovanja in bivališča tak kak se tebi zdi, da je to možno.

Tvoja teorija v praksi ne drži, žal.

müjra

kerakole država, bole ali menje razvita kak slovenija, ma večja mesta razvitejša kak podeželje. to je vedno tak bilo in še en lejpe čas tak de. zato nemrete čakate ka de internet ali kakole drugoga tak delalo kak v nekše ljubljani isto kak nekše ka žive na angleškon podeželje nemre čakate ka de meo vse tak poštimano kak tisti ka živejo v londone.

NoShitSherlock

Sherlock za enako kvaliteto pokritosti s kabli, je v sloveniji lažje kable potegniti kak do vsakega človeka v Budimpešti ali Dunaju. Tam je na oko enako število prebivalcev v prepreteni zastareli mreži starih mestnih jeder. Kjer moraš zapirati ceste, urejati promet, razdirati kanalizacijo itd, cele bloke, zidati gromozanske centrale, prepletati mrežo itd.

Sory samo v eni 200x100km državici je bistveno lažje in manj naporno potegniti RAVNE kable čez kako šumo, pod že obstoječimi elektro/tel linijami/stebri.

Govora je o nekaj km podeželja na 200x100km površine. Če že omenjaš druge države potem upoštevaj, da so mesta z več prebivalci, kot cela slovenija in 1000x več podeželja in se stavim, da je teh 1000x več podeželja in velemesta boljše pokrito.

Aja sej piše zgoraj. Sej še malo pa nas kaka afriška država šišne z bananami.

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura

Forum

Vse teme

Malice

Vsi ponudniki

Mali oglasi

Vsi oglasi