Kolumna Jožeta P. Damijana na Finance.si
Berem, da je vlada sprejela interventni zakon za pomoč gospodarstvu Pomurja, ki naj bi zajemal ukrepe v skupni vrednosti 100 milijonov evrov in vključeval davčne olajšave, splošno investicijsko olajšavo za raziskave in razvoj in pomoč pri zaposlovanju. Program naj bi pomagal ustvariti tisoč novih delovnih mest. V Pomurju naj bi vlada odprla tudi projektno pisarno, ki bo nadzorovala izvajanje zakona ter imenovala guvernerja za Pomurje s statusom državnega sekretarja.
Guverner Prekmurja
Poglejmo, kaj novega ta interventni zakon prinaša, takega, kar prebivalcem in gospodarskim subjektom v Pomurju že do zdaj ni bilo na voljo. Začudili se boste - skorajda nič, če seveda odmislimo službo novemu guvernerju Pomurja in novo državno institucijo.
Prvič, spodbude za zaposlovanje ljudi, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, veljajo že precej let v zdajšnji zakonodaji. Člen 48a zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB-UPB1) namreč omogoča delodajalcem za obdobje enega leta povračilo plačanih prispevkov za zaposlitev brezposelnih oseb, ki so mlajše od 26 (ali 28) let ali starejše od 55 let. Nekateri podjetniki v Pomurju te spodbude uspešno izrabljajo in (zlo)rabljajo (primer Druškovič) že precej let.
Splošno investicijsko olajšavo za raziskave in razvoj pozna že veljavni zakon o davku od dohodka pravnih oseb (ZDDPO-2) iz leta 2006. Ne boste verjeli - v zakonu je celo "regijska olajšava". Prvi odstavek 55. člena ZDDPO-2 pravi namreč natanko tole: "zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 30 odstotkov zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj v skladu s tem odstavkom, če ima sedež in opravlja svojo dejavnost na področjih države, ki imajo bruto domači proizvod na prebivalca nižji od poprečja države do 15 odstotkov, in v višini 40 odstotkov zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj v skladu s tem odstavkom, če ima sedež in opravlja svojo dejavnost na področjih države, ki imajo bruto domači proizvod na prebivalca nižji od poprečja države za več kot 15 odstotkov, vendar največ v višini davčne osnove".
Torej podjetja v pomurski regiji lahko že nekaj let 40 odstotkov vlaganj v raziskave in razvoj odbijejo od svoje davčne osnove.
Novost je možnost znižanja davčne stopnje na davek od dohodka pravnih oseb. Toda za koga? Za podjetja s sedežem v Pomurju ali za nova podjetja? Kaj če gre neko delujoče podjetje v namerni stečaj in se znova registrira v Pomurju? Kaj če denimo Lek in Krka svoj sedež preneseta v svoje obrate v Pomurju? Nevarnost moralnega hazarda je pri tem velika. Iz prakse drugih držav in tudi iz naše lastne (primer Druškovič), je jasno, da take olajšave nimajo dolgoročnih učinkov - takoj, ko olajšave nehajo veljati, podjetja zaprejo dejavnost in se preselijo drugam.
Drugič, v Sloveniji že imamo razvit institucionalni okvir, ki načeloma omogoča učinkovito izvajanje ukrepov regionalne politike. Imamo zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, imamo službo vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Sloveniji je v okviru finančne perspektive EU za obdobje 2007-2013 na voljo za štiri milijarde evrov kohezijskih in strukturnih sredstev. V Pomurju imamo delujočo regionalno razvojno agencijo RRA Mura .
Ta ista agencija in njen programski odbor sta pripravila regionalni razvojni program RRP 2007-2013, v katerem za navedeno obdobje načrtujeta porabiti dve milijardi evrov za naslednje razvojne prioritete: gospodarski razvoj in razvoj turizma (21 odstotkov), razvoj človeških virov (16 odstotkov), izgradnja infrastrukture (42 odstotkov), okolje in prostor (17 odstotkov), kmetijstvo in razvoj podeželja (štiri odstotke).
Pri tem RRP predvideva, da naj bi EU in viri v Sloveniji prispevali 363 milijonov evrov, od tega Evropski sklad za regionalni razvoj za celotno obdobje 70 milijonov evrov oziroma 10 milijonov evrov na leto, nacionalni projekt OKO skupaj 31 milijonov evrov, projekt INTERREG skoraj 24 milijonov evrov, iz sredstev strukturnih in kohezijskega sklada EU pa 180 milijonov evrov. Občine naj bi primaknile 82 milijonov evrov, gospodarstvo 83 milijonov, preostalih 1,478 milijona evrov pa je prepuščeno vbogajme.
In tretjič, vloga države pri spodbujanju regionalnega razvoja je, da poskuša vplivati na izboljšanje razmer za poslovanje in učinkovitosti proizvodnih dejavnikov v regiji. Denimo s financiranjem prometne infrastrukture, s financiranjem šolskih in visokošolskih programov in zdravstva. Torej vse to, kar je vlada za Pomurje že naredila oziroma kar nenehno počne, in vse, kar je zajeto v pomurskem RRP med razvojnimi prioritetami v obdobju do leta 2013.
Infrastruktura že obstaja
Zakaj torej potrebujemo novi zakon in novo institucijo, če pa isti ukrepi že zdaj veljajo, če imamo potrebne nacionalne in regionalne institucije, če že imamo regionalni razvojni program z ustreznimi razvojnimi prioritetami in če imamo evropska in nacionalna sredstva za njihovo uresničevanje? Ker dosedanja razvojna politika v Pomurju ni bila uspešna? Glavno je vprašanje, zakaj ni bila uspešna. Ker ni bila osredotočena na ustvarjanje delovnih mest.
Res je, da je bilo denimo za leto 2004 v okviru pomurskega RRP predlaganih 16 projektov v skupni vrednosti takratnih 375 milijonov tolarjev, ki pa naj bi ustvarili le 10 (!) novih delovnih mest. Res je, da v oceni RRP Pomurja 2000+ piše samo to, da "število delovnih mest narašča". Res je, da boste v RRP pomurske regije 2007-2013 zaman iskali kakršnokoli oceno, koliko novih delovnih mest nameravajo ustvariti za dve milijardi evrov porabljenih sredstev. Boste pa izvedeli veliko o izgradnji vodovodov, čistilnih naprav, krajinskih parkov, kolesarskih stez ter rekonstrukcij lokalnih cest. Toda dejstvo je, da ima Pomurje od oktobra letos za okrog 2.500 delovnih mest manj.
Vladna piarovska služba zatrjuje, da bo ta interventni zakon o Pomurju ustvaril najmanj tisoč delovnih mest. Natančnega programa, kje bo ta zakon ustvaril nova delovna mesta, ne ponuja. Ponuja pa povsem enake mehanizme (davčne olajšave in spodbude za zaposlovanje), kot smo jih poznali doslej, ter enake institucije (če odmislimo novega guvernerja in njegovo regionalno pisarno) in sredstva, kot so bila na voljo že doslej v obliki olajšav in spodbud. Pa niso imela trajnih učinkov na zaposlovanje v Pomurju. No, del denarja bo zdaj prav gotovo izkoriščen. Upam si trditi, da bodo edina nova delovna mesta, ki naj bi jih s tem zakonom trajno dodatno ustvarili, tista, ki bodo nastala v javnem sektorju - v regionalni projektni pisarni, ki naj bi nadzirala izvajanje tega zakona.
Če vlada res želi zapraviti 100 milijonov evrov našega denarja in pri tem ustvariti privid novih delovnih mest, ji predlagam zelo neposreden mehanizem. Naj ponudi vsem brezposelnim v Pomurju, da se samozaposlijo v svojem espeju (za katerokoli dejavnost) in jim v ta namen da redno spodbudo 500 evrov bruto na mesec (šest tisoč evrov na leto). Tako bi lahko v letu dni s predvidenimi 100 milijoni evrov dejansko ustvarila in financirala natanko 16.667 novih delovnih mest. Če bi jih hotela ohraniti pri življenju do konca mandata, pa bi lahko tri leta financirala natanko 5.555 delovnih mest. To pa je več delovnih mest, kot smo jih izgubili z Muro .
Dajmo šalo na stran in se z vso resnostjo vprašajmo, zakaj je vlada dejansko pripravila interventni zakon za Pomurje? Hja, odgovor je zelo preprost. S tem zakonom si želi oprati roke pred odpuščenimi Murinimi delavkami in pred desettisoči pomurskih volivcev (prihodnje leto so lokalne volitve). In neki naš znanec želi uresničiti svoje življenjske sanje in se v velikem slogu vrniti v domači kraj kot guverner. Gre le za zadovoljevanje političnega in zasebnega prestiža. Učinkov na gospodarstvo in nova delovna mesta pa ne bo.
Avtor: Jože P. Damijan
Tekst je objavljen z dovoljenjem uredništva Finance.si.
Povezava do izvorne objave na Finance.si
