Nastja: ÂŽelim pilotirati potniško letaloÂ

Kaj te je navdušilo za letalstvo?



Moje navdušenje nad letali izvira že od osnovne šole, ko sem se začela ukvarjati z modelarstvom. V začetku srednje šole, se pravi v prvem letniku, pa mi je že postalo jasno, da enostavno moram leteti in tako sem se pri petnajstih začela ukvarjati z jadralstvom. Ko sem gledala letala na nebu sem enostavno začutila, da je letenje nekaj, za kar je vredno živeti. Tako je v meni rasla želja, da bi nekega dne tudi sama pilotirala velika potniška letala. Lahko rečem, da sem bila sama pri sebi prepričana, da so za to potrebni določeni koraki.

Kateri so ti koraki?

Prvi korak je vsekakor ta, da starše prepričaš, da dejansko misliš resno, saj brez njihove podpore in finančne pomoči to ni možno. Druga stvar je uspešno opraviti izpit PPL, se pravi izpit za privatnega pilota motornega letala. Tretja stvar je nabiranje izkušenj in kvalitetno pilotiranje, letenje. Naslednje korake pa razkrijem čez pet let (smeh).



Se pravi, da imaš doma podporo staršev. Je bilo od vsega začetka tako? Kakšna je bila njuna reakcija?



Sprva mi oče in mama nista verjela, da dejansko želim postati pilotka, vendar sem jima kaj hitro dala vedeti, da dejansko mislim resno. Oče je bil na začetku proti, mama ni rekla nič. Vendar je sčasoma vse postajalo resneje in takrat sta oba z veseljem sprejela dejstvo, da v življenju hočem leteti. Ko sem bila stara petnajst let, sta me tako vpisala v šolo za jadralno letalo, kjer sta morala podpisati izjavo, da soglašata z mojo željo. Mislim, da sem se jima najbolj oddolžila pred dvema letoma, ko sem ju popeljala čez San Francisco, dandanes pa mi mahata, ko z letalom preletim našo hišo. Lahko povem, da sta sedaj moja največja podpornika in oboževalca.



Zakaj si se odločila za stereotipno gledano moški poklic?



Moški nimajo nič pri tem (smeh). Enostavno povedano sem se za to odločila, ker to pač hočem.

 

Pri letenju verjetno ni prostora za nenatančnost, nezbranost?



Ni in prav v tem je ta lepota. Moraš poznati sebe, svoje zmogljivosti, vsekakor moraš imeti razčiščeno v glavi glede tega kaj hočeš.



Kateri element pri letenju ti je najbolj všeč?



Mislim, da vzletanje, ker takrat po mojem mnenju najbolj občutiš tisto svobodo. Ko letim vedno gledam naokrog, ker me vedno znova prevzame svet iz te perspektive. Slaba stvar tega je ta, da sem to začela delati tudi v avtu, kjer pa moraš gledati na cesto in ne naokrog (smeh).

Se pravi, da strahu pred letenjem nikoli ni bilo?



Če bi me bilo strah tega verjetno ne bi počela. Mogoče je bila samo tista napetost pred neznanim, kar pa mislim da je čist normalno.



Kako je potekalo tvoje šolanje, pridobivanje znanja o letalstvu?



Jadralno letalo sem začela pilotirala pri petnajstih v Aeroklubu Murska Sobota, pri šestnajsith pa sem presedlala na motorno letalo, ki sem se ga učila pilotirati v San Franciscu ter nato z nestrpnostjo čakala do sedemnajstega leta, da opravim izpit. Zdaj ga imam že eno leto. V Ameriki se teorijo lahko naučiš sam, ne rabiš obveznih predavanj, tako da sem se v bistvu vse sama naučila iz knjig. Licenco sem končala na mariborskem letališču, v društvu mariborskih letalcev.



Ali tudi pri letenju obstaja starostna meja, kot na primer pri vožnji avtomobila?



Obstaja, ampak je ta zanimivo nižja kot pri avtih. Za motorno letalo lahko opraviš izpit pri sedemnajstih letih, za avto je ta meja eno leto pozneje. Se pravi sreča zame (smeh).



Koliko stane ura letenja-je cena fiksna ali se razlikuje od kluba do kluba?   



Trenutno me ena ura letenja stane 120€, seveda pa je cena odvisna tudi od tega, s katerim letalom letiš. Cene se razlikujejo od kluba do kluba, vendar na koncu, ko preračunaš je nekje isto. Zaenkrat računam na to, da se mi bo ta trud in vsi ti stroški enkrat povrnili.



Izobraževala si se v Ameriki, kakšne so razlike v primerjavi s Slovenijo in Evropo na splošno?



Tam kjer sem se šolala, živi devet milijonov ljudi in to se nikakor ne more primerjat z Slovenijo, kaj šele z Mursko Soboto. Tam imaš veliko več podjetij, ki se ukvarjajo s šolanjem pilotov, imaš veliko večjo izbiro kot tukaj. Za Ameriko bi lahko rekla, da je letenje nekako bolj samoumnevno, saj je tam večje število letal, letalskih prevozov. Kakovostne inštruktorje pa najdeš tako v Ameriki, kot Evropi in na murskosoboškem letališču. Tekom bivanja in izobraževanja sem si v Ameriki nabrala trideset ur letenja, medtem ko je minimalno število ur za pridobitev licence petinštirideset.

Kdaj, kje si nato preletela še tistih petnajst ur, ki ti si jih potrebovala iz praktičnega dela za licenco? Kako je potekal teoretični del? Rezultati?



Ostalih petnajst ur sem nato preletela v Sloveniji. Kasneje sem na Ministrstvu za promet opravila še teoretični del izpita in pred dobrim letom dni tudi praktični del za letenje z motornim letalom. Iz ameriške izpitne literature sem se naučila tisoč štiristo vprašanj, ki sem se jih učila z zanimanjem, tako da sem na izpit odšla dobro pripravljena. V izpitni skupini sem bila edina ženska, povrhu vsega pa tudi veliko mlajša od moških, ki so poleg mene opravljali  izpit. Pred samim izpitom je bil prisoten nekakšen pozitiven stres, ki mi je služil kot spodbuda in motivacija. Ko so prišli rezultati se je izkazalo, da sem dosegla najboljši rezultat, saj sem opravila z osemindevetdesetimi odstotki. Kar sedem predmetov pa sem opravila stoodstotno.



Kakšne so cene letal? Verjetno si tudi sama želiš nekoč imeti svojega.



Letala postajajo čedalje bolj cenovno dostopna. Za ultralahka letala dandanes odšteješ toliko kot za malo boljši avto. Nekdo, ki ljubi letenje si ga bo vsej ali prej privoščil, v kolikor je tega finančno zmožen. Tudi sama si nekega dne želim imeti svoje letalo, je pa zaenkrat vsekakor prehitro govoriti o tem, saj me najprej čaka šolanje, nato služba in potem pride na vrsto letalo.



Tvoj najdaljši let, si kdaj z motornim letalom preletela Slovenijo v »enem šusu«?



Kar se tiče Slovenije sem najdlje letela od Maribora do Portoroža. Drugače pa je bil moj najdaljši let v  Ameriki in sicer na relaciji Oakland, Fresno, Columbia, Oakland.



Glede na tvojo strast do letenja, ti deževni dnevi niso ravno pogodu. Koliko časa bi zdržala brez, da bi letela?



Sem se že navadila na naše dolgočasno vreme, moji bližnji vedo kako težko je takrat z menoj (smeh). Ni problem v tem da bi vedno hotela leteti, ampak problem nastopi v točno tistem trenutku, ko resnično rabim samo nebo in svobodo.



Sama si precej v nasprotju s sedanjim stereotipnim prepričanjem mladih, da je treba čim kasneje v službo Kaj lahko poveš o tem?



Načeloma mi je vseeno kaj drugi delajo, nimam pa rada ljudi ki ne vedo kaj bi radi od življenja.  Če letim z veseljem, zagnanostjo tega ne bom nikoli dojemala kot službo. Na takšen način in s tako strastjo do letenja bi to delo lahko opravljala zastonj. Sama pa sem trenutno začela s faxom na strojni fakulteti, in se mi zdi zelo v redu. Šolanje bi torej rada čim prej zaključila in si poiskala službo. Zame je to, da letim in sem za to še plačana, daleč najboljša služba, ki bi si jo lahko želela.

Imaš v življenju kakšno posebno vodilno misel?



Nikoli ne pusti, da kdo vpliva na tvoje mišljenje pa naj je še tako nemogoče in "I want something good to die for, to make it beautiful to live."



Kako preživljaš prosti čas, ko nisi pod nebom?



Želim si ka bi bla pod nebom.  Drugače pa se rada odpravim na kakšno potovanje, izlet. Pred seboj imam še veliko neodkritih kotičkov sveta, ki čakajo, da odkrijem njihove čare, navade, kulturo, zgodovino. Imam veliko hobijev, kateri so več ali manj povezani z adrenalinom. Nekako želim  živeti in čutiti življenje na polno.