Javna tribuna o elektrarnah na Muri proti gradnji in brez predstavnikov Dem
Organizatorji spusta in javne tribune Zveza ekoloških gibanj Slovenije (ZEG) je dogodek poimenovala »Oder svobodnega govora« ali slovenska različica angleškega Hyde Parka. Podobno kot tovrstni dogodki v preteklosti, je tudi ta javna tribuna ostala pri nasprotovanju gradnji elektrarn, saj k Muri niso prišli predstavniki Dravskih elektrarn Maribor, ki so leta 2005 dobile koncesijo za energetsko izkoriščanje vodnega telesa Mure.
Boj med dvema stališčema
Izhodišča za razpravo so najprej podali predsednik ZEG Karel Lipič, poznavalec Mure Simon Balažic in strokovna sodelavka Javne ustanove Priroda iz Čakovca Mihaela Mesarič‡. Lipič je povedal, da je najpomembnejši segment tradicionalnega spusta zaščita flore in favne ob Muri, v zadnjih letih pa so se prizadevanja osredotočila predvsem na opozarjanje na nevarnosti, ki bi jih prinesla gradnja HE na Muri. »Na eni strani vidim Dravske elektrarne Maribor in njihov Pomurski razvojni inštitut, ki podpirajo gradnjo, na drugi strani pa smo tisti, ki opozarjamo, da lahko ima tovrstni poseg dolgoročne posledice za ta prostor,« je v Ižakovcih povedal Karel Lipič.
Balažic in Lipič: »Študije so pristranske«
Študije, ki jih izvaja Pomurski razvojni inštitut in naj bi služile kot podlaga za odločanje o gradnji murskih elektrarn, sta tako Lipič kot Simon Balažic označila kot nekredibilne. Predsednik ZEG meni, da študijam ne gre zaupati, saj naj bi glede na dejstvo, da je naročnik študij in morebitni investitor ena organizacija, prihajalo do prilagajanja interesov študij in pristranskosti. Tudi Balažica moti, da študije financira DEM, s čimer naj bi vplival na rezultate.
Bo Regijski park Mura alternativa elektrarnam?
Kljub temu, da študijam nasprotuje, spomnimo, da je Balažic v intervjuju za naš medij potrdil, da je izrazil pripravljenost za sodelovanje pri enem izmed podizvajalcev študij, vendar do tega zaenkrat še ni prišlo. Simon Balažic je v Ižakovcih poudaril, da bi bilo potrebno najti neko skupno zgodbo dežel ob Muri, ki bi bila dobra alternativa elektrarnam. Priložnost v tem smislu naj bi predstavljala ustanovitev skupnega parka štirih dežel, tako Balažic. Regijski park Mura med drugim omenja tudi Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije, ki ga je leta 1999 sprejel državni zbor. V zadnjih letih pa so bile tovrstne ideje postavljene v ozadje.
Na Hrvaškem Muro zaščitili
Mihaela Mesarič‡ je poudarila pomembnost Mure kot del evropskega Zelenega pasu, ki poteka po področju, kjer je pred leti bila železna zavesa (Kaj je Green Belt?). Na Hrvaškem so se deje za gradnjo elektrarn na Muri pojavile leta 2001, vendar je nato kot znak nasprotovanja Medžimurska županija Muro zaščitila. V Sloveniji so deli reke Mure zaščiteni v okviru Nature 2000. Mesarič‡eva je poudarila, da bi gradnja elektrarn na Muri prinesla več negativnih kot pozitivnih učinkov.
Kdo bo koga?
Karel Lipič je med razpravo izpostavil tri dileme s katerimi se soočajo nasprotniki gradnje elektrarn. Kot prvo je omenil sorazmerje moči med zagovorniki in nasprotniki elektrarn, saj naj bi se postavljalo vprašanje, če bodo nasprotniki elektrarn zdržali proti dobro organiziranemu DEM. Druga dilema se nanaša na pristranskost študij, tretja pa na opredelitev ljudi in županov ob Muri, tako predsednik ZEG Karel Lipič.
Avstrijci elektrarnam nasprotujejo, hkrati jih sami gradijo
Podobno kot pri nas se tudi v sosednji Avstriji pojavljajo iniciative proti elektrarnam na mejnem delu Mure, hkrati pa bodo naši severni sosedi v kratkem zgradili še dve elektrarni na Muri. Po razlagi enega izmed avstrijskih udeležencev spusta, se oni borijo predvsem proti elektrarnam na še ohranjenem delu Mure, novi elektrarni pa bosta zgrajeni znotraj že obstoječe verige elektrarn južno od Gradca.
Prava Mura le še na Hrvaškem?
Podobno kot predlani so tudi letos udeleženci spusta povedali, da v Avstriji in pri nas prave Mure več ni, le-ta naj bi obstajala le še na Hrvaškem, kjer ni bila kanalizirana. Prav v tem ukrepu številni vidijo razlog za nekatere kazalce slabega ekološkega stanja Mure, kot so poglabljanje in slabo stanje podtalnice. Udeleženci javne tribune so si bili enotni, da naj za izboljšanje ekološkega stanja Mure poskrbijo evropski projekti kot je Biomura, ne pa hidroelektrarne.
