Zoran Furman, popotnik in fotograf, ki se je »okužil« s potovanji.

Furman se zaveda, da so potovanja tudi oziroma predvsem priložnost za spoznavanje samega sebe. Svoja potepanja je začel v Evropi, in sicer z avtoštopom po Švedski in Škotski, pot ga je vodila tudi v ZDA, kjer je poletje 2004 preživel v tradicionalnem poletnem taboru. Odpravil se je tudi v jugovzhodno Azijo, na Tajsko, v Laos in Kambodžo, potoval po Južni Ameriki, Peruju, Boliviji, Indiji, Nepalu, Afriki,  se celo povzpel na Kilimandžaro in še bi lahko naštevali.

»Če zmore popotnik iz raznovrstnih izkušenj na različnih koncih sveta posrkati tisto najboljše, je to neprecenljiva naložba, ki človeka plemeniti in osmišlja njegovo življenje.« Zoran Furman

Več o Zoranu Furmanu in njegovih potovanjih na njegovi spletni strani www.zoranfurman.com .

Z vlakom do prestolnice

Furman je potoval po Mongoliji, po deželi Džingiskana, med 7. julijem in 12. avgustom 2008. Potovanje se je začelo že mnogo prej, s transibirsko železnico iz Moskve do Pekinga in nato naprej z železnico do prestolnice Mongolije Ulan Bator. Zapomnil si jo je predvsem po prometnem kaosu v mestu in nomadskem načinu življenja na podeželju.  

Poudarja, da se je šele tam zavedel pomena dobrega prevoznega sredstva, obveznega štirikolesnega prevoza za »mongolske avtoceste« in seveda dobrega šoferja ter vodiča.

Sončni mrk in mongolske »olimpijske igre«

Glavni cilj potovanja je bil ogled sončnega mrka, ki so ga opazovali 1. avgusta v prelepi pokrajini prostranih travnikov. Spoznaval je drugačno filozofijo razmišljanja in tamkajšnji način življenja. Opazil je, da se so ljudje bolj odprti in prijazni, ukvarjajo pa se z bolj življenjskimi stvarmi in se ne obremenjujejo z nepotrebnim.

1000 dolarjev za neprecenljivo izkušnjo

S turističnimi agencijami bi tovrstno potovanje stalo mnogo več in ne bi bila enako doživetje, kot če se na pot odpraviš z nahrbtnikom, spalno vrečo in šotorom.  Furman je moral veliko načrtovati, načrtovanje poti, birokracije, v Mongoliji, Rusiji in na Kitajskem je imel na primer veliko dela z vizami. Mongolska avantura je z vsemi stroški stala 1000 dolarjev, če se doda še potovanje s transibirsko železnico in Peking, je vse skupaj stalo 2600 dolarjev. S tem, da upoštevamo dejstvo, da so v to vključeni vsi stroški, prehrana, bivanje, potovanje, prevozi in da je potovanje trajalo več kot pet tednov. Na takem potovanju si tudi bolj prilagodljiv in vedno lahko počakaš dan ali dva, na cenejše in ugodnejše ponudbe ogledov, prevozov in izletov. 

Po vsakem potovanju je potreben tudi počitek, da obdelaš doživeto, vedno pa v ozadju misli ostajajo misli in že nastajajo načrti za naslednja popotovanja.

Starejše novice