Krajinski park Goričko je v začetku januarja organiziral posvet na temo Gradovi in dvorci v Pomurju - priložnosti in zmožnosti obnove in dogodkov za krepitev kulturnega turizma na podeželju.
Gradovi in dvorci širom Pomurja ponujajo mnoge priložnosti, ki so doslej le deloma izkoriščene. Po besedah direktorja Krajinskega parka Goričko Bernarda Goršaka lahko gradovi in dvorci krepijo kulturni turizem na podeželju z oblikovanjem zanimive turistične ponudbe, ki deluje povezano, usklajeno in sledi nekemu skupnemu konceptu razvoja regije. Upravljavci gradov so zato enotni, da je potrebno sodelovanje v regiji pri obnovi, programu in trženju gradov.
Z mrežo gradov in dvorcev do reševanja skupnih problemov
Eden od ciljev posveta je bil zato tudi potrditev sodelovanja s sporazumom o ustanovitvi skupne mreže gradov in dvorcev Pomurja. Na tak način bi lahko uspešneje iskali rešitve skupnih problemov, ne le finančnih, ampak tudi pravnih zadev v zvezi z lastništvom ali pri pridobivanju konservatorskih in upravljavskih načrtov ter iskanju investitorjev, se strinjajo upravljavci gradov:
»Vsi smo si bili enotni, da javnih sredstev za vse potrebno na vseh gradovih in dvorcih ni in nikoli ne bo – kar pa niti ni največja ovira, saj se zavedamo, da je nujno predvsem iskanje ustreznega kompromisa med zasebnim kapitalom in njegovimi interesi, pod katerimi bi vlagal v take objekte, ter javnim interesom, ki bi te - večinoma objekte pomembne kulturne dediščine - vendarle še vedno obdržal vsaj v enem delu odprte za javnost.«
Zaželene avtentične zgodbe s pečatom mističnosti
»Copy-paste variante glede programskih vsebin oziroma neka univerzalna uniformiranost ponudbe nikakor ne pridejo v poštev,« meni Goršak in dodaja, da ni vse za vsakogar in tako tudi ni vsak grad za kar koli in kogar koli. Po njegovih besedah so zato zanimive in zaželene zlasti avtentične zgodbe, ki nosijo pečat neobičajnosti, mističnosti, a imajo hkrati pozitivno sporočilo.
»Iščejo se prave zgodbe, s pravo vsebino in pravim sporočilom, ponujene znotraj celostnega pristopa in po premišljenem konceptu, ki ima – seveda, nujno – tudi svojo ekonomsko upravičenost,« pojasnjuje Goršak.
Grad na Goričkem – priložnost v viteštvu in templarjih?
Goršak kot dober primer obujanja gradu omenja skrivnostno Terra Parzival, ki se spleta okoli gradu Borl na Ptuju in je po mnenju mnogih najoriginalnejša zgodba Evrope. Na posvetu jo je predstavila strokovna svetovalka za regionalni razvoj v Teri Parzival Elena Begant, ki je medtem v gradu Grad na Goričkem prepoznala priložnost za povezavo te zgodbe z viteštvom in templjarji. »To pa je seveda nekaj povsem drugega kot umetno, neavtentično in iz Amerike uvoženo, vse prej kot kulturno, žuriranje mas, ki se naslajajo ob simbolnem sežigu žena na grmadi in plesih vampirjev, grad pa izrabljajo zgolj za kuliso,« ob tem Noč čarovnic pokomentira Goršak.
Slednji se ob tem zaveda, da samo na templjarjih, vitezih in sploh srednjem veku ni moč izgraditi trajnega modela uspešnega upravljanja z gradom Grad. Želja in idej tako ostaja mnogo, »najverjetneje pa bo v prihodnje potrebno iskati tudi zasebne vlagatelje, ki bi investirali v obnovo vsaj dela grajskih prostorov«.
Vsak grad ima svojo dušo
Posveta so se med drugim udeležili tudi direktorica direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo Špela Spanžel, generalni direktor direktorata za ustvarjalnost na Ministrstvu za kulturo Gašper Troha, ravnatelj mariborskega Zavoda za varstvo kulturne dediščine Srečko Štajnbaher in Klemen Ramovš iz ARS Ramovš. Slednji je med drugim dejal, da je zanj vsak grad individuum, ki ima svojo dušo. Na posvetom so tako obudili zaveze podane s podpisom pisma o nameri za sodelovanje v Mreži pomurskih gradov in dvorcev, ki je bila podpisana novembra 2007 v Beltincih.
