Ker jim grozi rubež ribiškega doma, drugo leto ne bo praznovanja, na vidiku je razpad družine s skoraj 300 člani.
Čeprav ribiči že od leta 2008, ko so z ministrstvom za kmetijstvo podpisali koncesijske pogodbe za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiških okoliših, plačujejo koncesijo, jim je država naprtila nov "davek". Tokrat s strani Agencije Republike Slovenije za okolje. "Sedaj imamo dve dajatvi, vodarino in koncesijo, za eno dejavnost. Pri nas v državi očitno ne vedo, kdo naj kaj kasira. Koncesijo, ki letno znaša 5.232 evrov, plačujemo že od podpisa pogodbe, leta 2008, in to mi se zdi razumno, toda dejstvo, da smo sedaj dolžni plačevati še vodno povračilo, ne moremo razumeti," benti predsednik RD Pesnica-Lenart Branko Vukan.
Omenjena ribiška družina je namreč od Agencije Republike Slovenije za okolje za leta 2013, 2014 in 2015 prejela tri odločbe, po katerih morajo za upravljanje akumulacij Radehova in Gradišče, plačati znesek 34.920 evrov. Ob tem bi že morali plačati akontacijo za prvih pet letošnjih mesecev v znesku 4.850 evrov: "Skupaj torej skoraj 40.000 evrov. To je neumnost, saj ne vemo, odkod naj vzamemo takšen znesek, saj nismo podjetje, ki ustvarja dobiček. Prav tako se ne ukvarjamo s pridobitno dejavnostjo, da bi lahko samo vzeli takšen znesek in plačali tisto, kar nam po našem prepričanju ni potrebno."
Rubež ribiškega doma, ki so ga zgradili sami?
"Ribiško društvo je namreč prostovoljno, neprofitno društvo, ki deluje v javnem interesu za zaščito domorodnih vrst rib in na podlagi koncesijske pogodbe po zakonu o sladkovodnem ribištvu ter ribiško gojitvenim načrtom, gospodari z zaupanimi vodami v Pesniškem ribiškem okolišu," dodaja Vukan. Družina sicer nekaj zasluži s prodajo ribolovnih dovolilnic, letno povprečno 30 tisočakov, toda vsa sredstva porabijo predvsem za vlaganje rib nazaj v ribiški okoliš, nekaj tudi za športni ribolov, nekaj sredstev namenjajo pa za izobraževanje mladih ribičev, za ohranjanje narave, ureditev ribnikov, nenazadnje za čuvajsko službo, ki jo je tudi določila država ... Glede na to, da jim že pošiljajo opomine, se lahko pripeti rubež ribiškega doma, ki so ga zgradili predvsem s prostovoljnim delom in odrekanji.
Prihodnje leto naj bi ribiška družina obeležila jubilej – 60. letnico obstoja in uspešnega delovanja: "Kaže pa, da od proslave ne bo nič, kvečjemu se bo zgodila razpustitev RD Pesnica-Lenart. Žalostno, ni kaj, a če se zgodi, da bi se ribiške družine po Sloveniji začele ukinjati ali propadati, potem bo državi zelo žal." Vukan je namreč prepričan, da sta koncesija in davek, ki ga odvajajo, zadostna obremenitev za družino, ob tem zadosten dohodek za državni proračun. Ob tem se sogovornik sprašuje, kakšna je razlika med naravnimi jezeri, in akumulacijami, da eni morajo plačati vodarino, drugi pa ne.
Pravica do posebne rabe vode je osnova za odmero odnega povračila
Na ministrstvu za okolje in prostor, kjer smo preverili očitke ribičev, odgovarjajo, da je imetnik vodne pravice, torej koncesije ali vodnega dovoljenja, za rabo vode dolžan plačevati vodno povračilo. Ob tem smo na zavrnitvi pritožbe ribičev lahko prebrali, da "vodni dovoljenji upravni organ ni izdal z namenom, da se stranki odmeri vodno povračilo, pač pa sta navedeni vodni dovoljenji akta o podelitvi vodnih pravic, to je pravic do posebne rabe vode, ki sta osnova za odmero vodnega povračila ..." In čeprav je govora o vodi, se zdi, da je država peljala ribiče žejne preko vode.
